|
Pikabu -> RE: dvigovanje otroka v 2. nosečnosti (19.7.2006 13:30:20)
|
Naša bo ob rojstvu novega člana stara ravno dve leti. Tole dvigovanje tudi mene precej bega. Načeloma že od začetka pazim, da jo dvigujem čim manj. Ne morem se pa povsem temu izogniti, ker sva veliko sami. Ko sem na začetku malo zakrvavela, sem jo čisto nehala dvigovat, vse jo je uredil mož, zjutraj jo je odpeljal v varstvo, popoldne jo je pripeljal domov, tako da nisem bila nič sama z njo in je vse lahko on uredil. Ko sem začela nazaj delat, sem jo pa dvigovala toliko, kolikor je bilo nujno. Zdaj sem že na dopustu in sva sami doma. Dvigovala sem jo za na previjalno mizo, v posteljico, ko je šla popoldne spat, v avto, če sva kam šli, sicer sem ji pa vse tako prilagodila, da je sama splezala, po stopnicah gre sama peš, s tem, da jo držim za roko za dol, gor gre čisto sama. Gujsat se z menoj ne more in to ve, ker je ne morem dvigniti v gugalnico. Zdaj me pa tri dni že tako v križu špika in boli, da sem še z vsem tem prenehala. Previjalno sva prestavili na tla, čeprav to mi je tudi mučno, pri posteljici sva spustila stranico, da sama zleze ven in noter, na stol spleza sama, skratka res se izogibam vsemu dvigovanju. Jaz zdaj tudi sama čutim, da ne morem, me precej začne boleti spodaj. Od zdravnikov pa do sester sem pa dobila zelo različna navodila glede tega. Jaz bi rekla, da poslušaj svoje telo, kaj ti pravi. Bom videla, kaj mi bo danes rekla G, ker tole zdaj s križem je pa res mora. Sem pa brala pri Pušenjaku, da je problem ravno v tem, da hrbtenica trpi.
|
|
|
|