|
Azzurra -> RE: JULIJČKI IN JULIJKE 2006 (19.7.2008 21:49:53)
|
Jaz se strinjam. Bi bilo ful fajn, če bi se kaj dobile. Lejte, do konca poletja je še kar nekaj, kaj pa če bi se res pripeljale do morja? Enkrat, ko sonce ne bo več tako žgalo, pa bo še toplo? Kaj pravite na to?
Sicer pa se odpravljam na srečanje marčevk 2008 z Dašo, v ponedeljek 21.7., pa so punce določle ljubljanski ZOO, pa se mi tudi zdi v redu ideja...Ljubljana je res nekje na sredini, ne...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]
Drugače pa smo se mi glihkar vrnili iz dopusta. Liam je praznoval 11.7. in naslednji dan smo se odpeljali v Kranjsko Goro. Na praznovanju je bilo kar fajn, smo pa zaenkrat pripravili samo za nonote, strice in tete in bratrance in sestrično, ker smo zelo improvizirali. Namreč, moj mož je tisti teden delal cele dneve, ma ne pretiravam, ker mi je prihajal tudi ob desetih zvečer domov. Jaz pa sem v tistem tednu morala oprat, zlikat in spakirat obleke, posteljnino, brisače, hrano, vse pripomočke in vso kramo za s sabo, zraven pa še zrihtat za fešto. In ker imam še Dašo, ki ima pač svoje potrebe in zahteve, si nisem upala naredit žurke še za prijateljčke, tako da me to še čaka. Verjetno ta teden enkrat, bom še vidla.
Tudi mi smo Liamu podarili bicikelček brez pedal, mu je všeč, ni pa še pripravljen na dolge proge. To še pride. Sem ga naročila preko interneta, stal je nekaj čez 40 eur s poštnino vred in je res super zadeva.
V Kranjski Gori pa je blo kar naporno. Že apartma je bil na vrhu ene stavbe, ene 100 stopnic iz parkinga, brez lifta, tako da smo morali voziček parkirat v avto in Dašo nosit v lupinici gor pa dol...mi pa 3 do 4krat na dan gor pa dol. Ne vem kako vaši hodijo po stopnicah, Liam gre brez težav, se drži koga za rokico in gre. Na srečo. Ker z Dašo v lupinici, vso kramo, nemalokrat z vrečkami iz trgovine itd...je blo za spustit dušo. Smo kar dosti hodili naokoli ali po Kranjski Gori, onadva sta tudi biciklirala, midve pa smo se sprehajale. Liam je zdaj glih ne tič ne miš - premajhen, da bi hodil npr. od Planice do Tamarja, prevelik za čičat v vozičku, da bi ga mi vozili...no, pa je blo vseeno v redu.
Samo - PROBLEM:
kako je kaj pri vas, ko se gre ven jest? Pri nas je to kar podvig in navadno se konča tako, da mu jedva uspemo uvalit nekaj žlic hrane in seveda je ves umazan in vsa miza je kot da bi pujsi jedli tam! Ma sem prav malo žalostna. Mi pridemo v gostilno, on se vse zmeni z natakarco, pove da bo papal, da bo papal krompirčka in meska, naroči kokto...in potem zvizne! Začne tekat okoli, jemat solnice in poprnice z drugih miz in trese sol in poper po tleh (seveda to ne dovolimo in takoj mahnemo za njim, ampak poskuša pa to čisto vsakič!!!), pa vse ga odvrne od hrane, tako da je kar problem. Pa s hrano se igra!!!!! Ma mu vsakič vzamemo, zatežimo, da ne bo jedel do nadaljnega...ma kaj mislite da se sekira? Ma niti malo!
Drugače pa govori že vse. Zdaj tudi že sprašuje, oblikuje cele povedi, smiselno ustvarja stavke, uporablja domišljijo in pove kako krajšo zgodbico, sklanja samostalnike, sprega glagole, ma moram rečt, da se kar lepo pogovarjamo.
Slike pa naložim ob priliki.
|
|
|
|