Bejba
|
Punce moje drage, končno sem prišla nazaj med vas, skoraj lahko rečem, da končno spet med civilizacijo . Ja, več kot dva meseca je trajalo, da so nam spet priklopili internet. Groza vam rečem, sem že skoraj obupala . Menjali smo namreč operaterja, pa se je vse totalno zakompliciralo. No, ampak važno, da sem zdaj spet tukaj. Joj, toliko vam imam za povedat in toliko za vprašat, da ne vem, če bom lahko sploh gor spravla. Skratka, mi smo že dobra dva meseca štirje . 05.05. se nam je pridružil naš mali »veliki« Nik. Veliki zato, ker je ob rojstvu tehtal kar 3820g in bil 53cm dolg. Rodila sem pred PDP-jem, ki je bil 14.05. in sicer s CR. O porodni izkušnji bom kdaj drugič kaj več napisala. Kako se torej rihtamo in navajamo en na drugega? Naš Nik je zelo zahteven dojenček in zato sem vas tudi tako zelo pogrešala, ker sem imela milijon vprašanj za vas. Kljub temu, da sem drugič mamica, je sedaj spet vse drugače in se spet učimo vse od začetka. No, kot sem že rekla je naš Niki zelo zahteven. Od rojstva naprej zelo veliko joka in zelo, zelo malo spi čez dan . To me najbolj moti. Pa ne bi bilo hudo, če bi bil buden in bi bil zadovoljen, ampak on ko je buden, samo jokca in jokca. Ne paše mu ne v ležalniku, ne v zibki, ne na rokah, nič. Vse smo že probali. Dojila sva se zelo kratek čas, pa še to nikoli polno, ker mleka kar ni in ni bilo. Zato sva pristala na flaški. Tudi med hranjenjem sva imela non stop težave. Med hranjenjem se je jokal in zvijal, tako da smo že totalno obupali. Zamenjali smo nekaj različnih mlekov, pa ni bilo nič boljše. Nazadnje smo probali s sojinim mlekom, ker je naša pediatrinja rekla, da je mogoče alergičen na beljakovine kravjega mleka. Moram rečt, da je bilo malo bolje, vendar ne 100%. Pa tudi na preiskavah in testiranju niso odkrili alergije (no, ene izvide še čakamo,vendar pravijo, da je malo možnosti, da bi kaj našli), zato nam je pediatrinja rekla naj gremo počasi nazaj na navadno otroško mleko. Namreč, če ne odkrijejo alergije, sojinega mleka ne dobiš na recept. Nekaj časa smo ga tako sami kupovali, vendar je nesramno drag, tako da smo probali preiti nazaj na prejšne mleko. Kaj naj rečem? Sedaj se mi zdi, da je spet malo slabše, predvsem med hranjenjem. Ne vem točno ali mu okus ne odgovarja, ampak ko začneva jest se najprej dere in zvija in se tako »bockava« kakšnih 10 minut, potem pa začne normalno naprej jest. Imamo pa mleko Novalac. Smo pa nekako ugotovili, da je poleg krčov in neprestanega napenjanja problem v tem, ker naš otroček ne zna zaspati . Mogoče se čudno sliši, ampak on je zaspan, da oči ne more več odprtih držat, pa kljub temu ne zaspi, ampak se dere in dere. Probali smo vse, da bi zaspal v zibki, v ležalniku, na veliki postelji, na rokah, na trebuščku, boku, hrbtu,…..nič ni v redu. Da bi ga kaj bolelo takrat, ga ne ker ko ga vzameš v naročje se ne dere več tako histerično, ampak zaspi pa tudi ne. Tako da je moja edina rešitev do sedaj, da ga enostavno pustim, da se nekaj časa joka in se zmatra, potem pa zaspi. Enostavno nisem več pametna. Od prvega sinka tega nisem navajena. On je prve tri mesece dobesedno samo jedel in spal, kot da ga ne bi imeli. Še naokrog sem jamrala kako mi je dolgčas ko samo spi. Sedaj pa takole. Ali je res samo tako zahteven otrok s takim močnim karakterjem ali mislite da bi bilo kaj narobe? Bili pa smo že pri dohtarju, pa v pediatrični, pa so nam povsod rekli, da pač to tako je. Hvala za tolažbo ! Moram rečt, da sedaj so že kakšni svetli dnevi, ko je ok in tudi ni problema s spanjem, ampak potem pa zopet kakšen dan ko se mi zdi, da se mi bo zmešal. Še takrat ko mu uspe zaspati ga začnejo taki vetrovi dajat, da je spet takoj jok. Pa smo probali že mali milijon kapljic. Se tolažim, da tudi to ne bo trajalo večno. Skratka, zaradi te naše male tečnobice sem tudi jaz vsake toliko časa na robu živčnega zloma. Včasih enostavno ne morem več in se zlomim. Predvsem pa imam slabo vest do večjega sinka, ker sem premalo z njim, saj me mali non stop potrebuje . Tudi če smo zunaj ga je treba non stop guncat v vozičku, ker če se voziček za sekundo ustavi je že jok, skratka niti minutke miru. Res sem že utrujena od vsega, ampak želeli smo si ga, imamo ga in kljub vsemu ga imamo neizmerno radi. Posebej ko se nasmehne in pozabiš na vse težave. Tudi Anže je Nika sprejel neverjetno dobro . Kadar ga vidi ga objema in lupčka, skratka zaznati ni nobene ljubosumnosti, le včasih vidim, da bi bil rad več z mano, ker se me drži kot klop. In takrat mi je tako hudo. Vendar še kakšno leto, pa smo iz ta hudega ven in bomo samo še uživali. Moram pa še pohvalit svojega možeka , saj ne vem kaj bi brez njega ob tako zahtevnem dojenčku in še ne 2-letniku, ki je polen energije . Priznam, da se kar bojim biti sama z obema, ker enostavno ne zmorem obema naenkrat ustreči. Ta starejši sicer razume vse, vendar včasih določenih stvari noče razumeti in je težko počakati 2 minutki, mali pa tudi hoče svoje takoj. Pa kaj bi razlagala, tiste ki ste bile na istem, verjetno veste kako je to. Da pa ne bom samo jamrala, se imamo tudi lepo . Nekatere se še spomnite kako me je bilo strah, če bom lahko imela tudi drugega otroka tako rada kot prvega. No, strahu ni več. To sta moja dva sončka . Pa če sta pridna, poredna, tečna, spita, ne spita,……ju imam najraje na svetu in te ljubezni se ne da opisati. Vsak dan se zahvalim bogu, da mi ju je dal. Sedaj sem pa že tako dolga, da se vam verjetno sploh ne bo dalo vsega prebrati, ampak moram vse za nazaj nadoknaditi. In verjetno sem še marsikaj pozabila napisat. Jaz sem vas zelo pogrešala, upam da ste tudi ve kaj pomislile name, ko me ni bilo. Če se kateri da mi lahko na hitro napiše kaj je kaj drastično novega na RR. Sedaj se bomo zopet večkrat slišale. Komaj čakam. Uživajte, moram prečekirat še RR za nazaj. Po moje v enem tednu ne pridem čez. Pa pa LP, Bejba
_____________________________
Odločitev, da boš mati, je usodno pomembna. Takrat izbereš, da bo tvoje srce za zmeraj hodilo po svetu zunaj tvojega telesa. (Elizabeth Stone)
|