Anonimen
|
Jaz sem pa prisilna samohranilka, mater! Z bivšim možem sva šla narazen decembra 2003. Z mojim Kamikazo sva skupaj od januarja 2004 in od februarja 2004 tudi skupaj živiva, česar nisva nikoli nikjer skrivala. Zaradi premnogih zapletov sem tožbo za razvezo vložila šele aprila 2005, ko sem tudi zanosila s Kamikazo. Ko sem šla oz. ko sem hotela iti vse skupaj uredit na CSD in UE, me je pa kar na rit vrglo - najprej so mi rekli, da ker sem še uradno poročena, ne morem imeti novega partnerja, drugače me lahko obtožijo bigamije. Potem so ugotovili, da moj Kamikaza ne more biti oče mojega otroka, ker sem še poročena, kar pomeni, da je oče mojega otroka moj bivši mož. Na koncu pa dobim še odločbo od MDDSZ, da se me obravnava kot samohranilko, dokler ne bo minilo 365 dni po pravnomočnosti razveze. Rezultat? Pospešena tožba za razvezo, kolikor je bilo to sploh mogoče, glede na to, da bivšega nihče ne najde; tožba za izpodbijanje očetovstva, ki še traja; delna razveza (samo ločitev) brez dodelitve skrbništva in določitve preživnine, dokler ni rešena tožba za očetovstvo (oddana januarja 2006); obvestilo na Državno pravobranilstvo, da bom tožila RS, v kolikor ne spremenijo zakona, ki krši otrokove pravice; njihov odgovor, da se strinjajo z mano in da naj vložim ustavno pobudo za spremembo zakona; dopis na Ustavno sodišče; od njih informacija, da je "pač" tak zakon v veljavi povsod v EU (kar dvomim, ampak naj jim bo); oddana tožba proti RS za simpatično odškodnino, ker je moj otrok prikrajšan za očeta in za vse pravice, ki mu od njega pripadajo (uradno skrbništvo, zavarovanje, dedovanje,...). Pa država prav lepo ve, da živim z otrokovim očetom - biološkim, da ne bo pomote. Ko pa sem jim rekla, naj mi pa za 10% zvišajo otroške dodatke, če sem že samohranilka, so pa rekli, da to pa ne, ker ne živim sama. Zaletijo naj se nekam, banda birokratska!
|