bomboncek
|
Glej, tako kot te berem, dobim občutek, KOT da ti je ta otrok zdaj odveč in da za njegovo "stanje" kriviš taščo, kjer se je pač čuval. Ali po domače povedano, vsi so krivi, samo ti ne. Tašča, ker ga kao razvaja in on, ker se ne zna igrat. Halo? Ti povem eno skrivnost? 3 letni otroci se ne znajo vsi sami igrat. Zakaj ga ne daš v vrtec? Če ti je tako hudo, da ne moreš spit v miru svojega čaja in uživat novega dojenčka, pa ga daj v vrtec. Volk sit, koza cela. Otrok bi imel več od tega in ti tudi. S tem te ne obsojam, niti obtožujem, da ga ne maraš, da ga nimaš rada ali še česa hujšega, enostavno nisi se še naučila, da pri otrocih 1+1 ni več 2. No, pa še tole o čuvanju pri tašči...da je pač tak, ker ga je razvajala in zato je tak doma. To mi je smešno. Otroci so vse prej kot neumni in točno vedo, da red pri babicah ni enak redu doma. Tukaj je problem pri tebi. Doma nimaš nobene avtoritete. Prepustila si ga v čuvanje IN V VZGOJO tašči. Čuvanje je eno. Vzgoja je drugo. Doma mu nisi postavila pravil, zato jih ne upošteva, ker jih namreč ni. Ne samo po svojih otrokih, tudi po svoji in marsikateri drugi izkušnji ti povem, da tudi če otroka pri babicah zasipavajo z dobrinami in ga razvajajo na polno, če ima ta otrok doma drugačen red, drugačna pravila, se jih drži. Te pa poskušam razumet. šel je k babici v čuvanje, ti v službo, najbrž večji del dneva, kot smo danes mlade mamice po cele dneve v sužnjelastništvu za tisti ljubi kruhek konec meseca. Nato si zanosila in svet se je začel vrtet okoli tega, vse bolj si postajala utrujena, okorna, čas so ti jemali pregledi, priprava na novega člana, kupovanje pripomočkov, kar naenkrat začneš pričakovat, da se bo 2 leti star otrok začel vesti, kot odgovoren "starejši bratec" in ti bo dal mir. Draga moja...ni kriza triletnika. Kriza je TEBE. Tvoja kriza je to. V tej starosti je velika večina triletnikov takih in starši se različno na to odzivamo, ena noseča mama ali ena mamica s štručko v naročju pa lahko reagira kot si ti. Trenutno ti je skrb še za njega očitno in na daleč vidno - odveč. To je bolj kot ne po lastni izkušnji napisano. Človek rabi čas, da se navadi. Sina sem že prej vpisala v vrtec, predno sem 2. zanosila. Zaradi slabe vesti sem ga obdržala doma, s štručko, izkazalo pa se to ni najbolje. Ko je šel v vrtec so se stvari drastično izboljšale. Vsi smo bili 100% bolj veseli, on se je naigral, nadivjal in se družil z drugimi otroki, ni gledal sitne neprespane mame in dojenčka, ki vzpostavlja že tako težko dojenje, ni se prekladal po kavču kot cuzelj in iskal pozornosti, vse to je dobil bogato podarjeno v vrtcu in po kosilu ali po spanju, vedno pa čisto dovolj zgodaj, ko sem bila sama super volje zaradi lepega dne z dojenčkom, sem ga šla iskat s polno mero veselja in celo popoldne je bilo zaradi tega odlično. Ker smo bili sproščeni in dobre volje se je tudi v takem duhu navezal na sestrico in sedaj sta neločljiva. Tako je, draga moja, ni lahko. Vendar tu ni kriva ne tašča, ne tvoj mali.
|