ronja
|
Pa, v bistvu bi konkretni primeri pomagali, da bi vedeli, v katero smer iskat...
No, da te malo potolažim: moj lubi se tudi ni znal pogovarjat - zanj je bilo to popolnoma brezveze, ker v svoji primarni družini in med prijatelji ni še nikoli videl, da bi kdo kak problem rešil s pogovorom. In tako seveda človek nima nobene motivacije.
MOgoče tvoj ljubi razmišlja enako: Kaj bi se matral, če se samo kregaš, nikoli pa nič ne zmeniš? nima smisla, zato rajši stvar obrne na šalo, spremeni temo, reče, da kompliciraš, itd... Če je to razlog, se da spremenit. Kako? Hehe, če ti napišem s pogovorom, me boš nekam poslala . No, v bistvu res s pogovorom, samo takim, da ti malo uganeš njegove misli in jih izrečeš namesto njega, vprašujoče, če je to mislil... nekaterim ljudem se je težko izražat, sploh če tega niso navajeni. In takrat je lažje, če ti nekdo pomaga izrazit tvoje občutke... Tudi če udariš mimo, mu bo verjetno všeč, da se poizkušaš vživet vanj in da ti ni vseeno, kaj on čuti... Torej: ne ga takoj napast s svojimi občutki, s tem, kaj vse je narobe, ampak poizkušaj prit do tega, kaj on čuti in misli in mu potem povej tudi, kaj čutiš ti - samo čim manj napadalno.
PS: ne začenjaj pogovora pred, med ali po tekmi njegovega moštva, ne takrat, ko se vama mudi, ko zraven malo hoče pozornost, itd... Zberi miren čas, ko se lahko popolnoma posvetita en drugemu, tako bo imel tudi manj distrakcij in se bo lažje skoncentriral na temo pogovora - in manj razlogov, da "zbeži". Veliko sreče!
|
Natisni
) pa bolj k ignoriranju zadeve, misleč, da bo težava izginila, če je ne bomo dovolj dolgo upoštevali 
! 
! Do katerih sem skratka hotela sama priti 
!
. 
. 
