nejcko
|
IZVIRNO SPOROČILO: Ulla80
Zaradi vsega tega, kar si danes lahko privoščimo in imamo, imajo ljudje po svetu delo (pustimo zdaj stati, za koliko denarja itd.); imajo delo in lahko zaslužijo za preživetje. Brez tega bi res pocrkali, dobesedno.
vidiš jst pa to ne verjamem, oz. mi je en tak pesek v oči. in pranje krivde v smislu ker jaz ful vse živo kupujem, ima nekdo šiht in za jest. ma kje. če bi blo vse bolj pravično porazdeljeno, bi imeli vi vsega zadost. S tem se absolutno strinjam, ampak, draga moja, o pravičnosti na tem svetu že dolgo ne moremo govoriti, kajne . Pravičnost se je končala tisti trenutek, ko so nabiralske in lovske skupnosti nasledile drugačne oblike, tisti trenutek, ko je prvi človek postal suženj, tisti trenutek, ko si je fevdni gospod vzel pravico nad tlačanom, ... tisti trenutek, ko so izumili denar, ki vrednotil delo. Dela se ne more vrednotiti z denarjem. Nikoli.
a misliš da so recimo v afriki lačni zato, ker nekje premalo kupujejo in ne ustvarjajo dovolj potreb, ki bi tem ljudem zagotovile službe in hrano? lačni so zato, ker voditeljem razvitih (kao) držav tko paše. a misliš da so bili v afriki lačni, preden je tja prišel belec? Seveda niso bili. Beri zgoraj, v tistih treh pikicah je zajet tudi kolonializem.
meni je pač zgrešena ta logika v stilu - kupujem na kupe dizajnerskih cunjic made in china in s tem naredim človekoljubno delo, ker ma zarad mene en kitajc, ki te cunje šiva, en obrok riža na dan. Morda je zgrešena. Ne vem. Je pa, žal, resnična. Če zahodni svet ta trenutek ukine vse proizvodne obrate na Kitajskem, če zapre uvoz iz nje, bi na milijone ljudi čez noč ostalo brez dela ... in ja, s tem tudi brez obroka riža na dan. Kitajske s tem seveda ne bi bilo konec, bi pa to pomenilo konec za premnoge Kitajce.
Glej, sama ne zagovarjam izkoriščanja tretjega sveta za svoje potrebe, hotenja in luksuz, res ne. Če kdo, potem sem definitivno jaz proti globalizaciji, proti kapitalizmu, proti nebrzdanem potrošništvu sodobnega časa. A dejstvo je, da je to moj čas, čas, ki ga živim, ga moram živeti. Dejstvo je, da je do tega časa in sedanjih razmer prišlo po nekih zakonitosti razvoja, evolucije, če se lahko malo na Darwina naslonim  . Razvoj gre vedno naprej. Iti naprej pomeni, da nekaj nujno ostaja zadaj. Ampak dokler ne greš naprej, ne veš, ne moreš vedeti, ali je bilo tisto, kar si pustil zadaj, dobro ali slabo. In ljudje smo za seboj pustili marsikaj dobrega, pa tudi marsikaj slabega. Tako pač je, vsaka medalja ima vedno dve plati.
Dejstvo je, da smo ljudje strašansko egoistična bitja. Ampak to je lastnost vseh živih bitij. Egoizem in želja po ugodju, to dvoje nam je vsem živim bitjem skupno. Vsi se v prvi vrsti trudimo sami pre-živeti in to čim bolj udobno. Vsi uživamo v ugodju, vsi ga iščemo, le da je človeku dana možnost, da do tega pride hitreje kot ostale vrste. In smo prišli - seveda za ogromno ceno - za ceno tega, da smo lastni vrsti postali najhujši sovražnik.
Mislim, da se tega velika večina ljudi zaveda, ampak tisto prvinsko, tisto nagonsko v nas, pa kljub vsemu ostaja - nagon po pre-živetju in težnja po ugodju. In proti nagonu se je težko boriti. Še težje se je odpovedati temu, kar nam nudi pre-živetje in ugodje: denar, dobra hrana, lepe obleke, dišeča stanovanja, potovanja, zabava, dober avto, ... Mi smo na višku ugodja.
Kitajci so trenutno na poti do tega viška. Vidijo ga, slutijo ga, želijo si ga. Vse bodo naredili za to, da ga dosežejo. Trenutno z obrokom riža, ki ga zaslužijo s svojim, kaj pa vem, 10-urnim delom/dan, še deset let nazaj so morali pa 15 ur na dan garati na riževih poljih. 5 ur manj dela. 5. ur več za ugodje. Isti obrok.
Ne, nikakor ni pravično, sploh če pogledamo, da en Evropejec za isto delo lahko poje zraven riža še en zrezek. A Evropejec je tiste čase samo obrok riža že pustil za seboj. Zdaj gre naprej Kitajec.
Ko pa bomo vsi prišli na vrh, nam ne bo preostalo drugega, kot da sestopimo. Ampak verjetno se bo hrib prej zrušil.
In še enkrat - ne zagovarjam tega, sploh ne. A kot bitje nagona, uživam v določenih pritiklinah sodobnega časa in sem zanje neizmerno hvaležna, kot bitje razuma, skušam razumeti vse anomalije danšnjega sveta in se skušam ravnati "po pameti, po modrosti ˝ničesar preveč˝", kot čustveno bitje me pa vse to strašansko prizadane.
|
Natisni
( isto bi počela z mlekom, pa žal ni možno, ker v radiusu 20km ni nobenga kmeta, kjer bi lohk dnevno jemala mleko
oz. so, sam živali fotrane s krmili, skoz zaprte itd. to mam pa v trgovini) 
saj se trudim, ampak bi se verjetno potrudila še bolj, če bi videla, da se trudijo tudi ključni onesnaževalci, torej industrija in te zadeve. pri nas se reciklira le 4% odpadkov, kar se mi zdi žal res le pljunek v morje, meni pa vzame ogromno časa, da vse prelagam iz koša v koš, da odnesem do druge ulice kjer so smetnjaki itd. 
