BarbaraO
|
Tudi jaz imam včasih z Enjo nemalo problemov. Rože, ki jih ima babi v koritu, so postale kolikor toliko nezanimive odkar v koritu ni več okrasnih kroglic iz gline. Stopnice morajo biti vsekakor zaščitene, drugače je takoj na vrhu, vse omarice v kuhinji in dnevni sobi, ki se ne uporabljajo vsakodnevno, smo morali zalepiti. Tudi sicer ji je v tem obdobju najbolj zanimivo brskati po smeteh, dvigovati odcejalnik na tleh v kopalnici, najraje bi se na glavo postavila v WC školjko. Skratka - nam da dela! Da ne govorim o raznih interšparih! Mislim, da smo že skoraj na tem, da se bo metala po tleh. Zaenkrat mora še sedeti v nakupovalnem vozičku (ker še ne hodi sama - pa tudi potem bo še morala!), vendar včasih brca z nogami, vse kar ji pride pod roko, bi potegnila s polic, se krega in vrešči, da me drugi že kar čudno gledajo, kaj delam z otrokom. Če bi jo videli pa kje drugje, bi mi vsi vztrajno zatrjevali, da Enja pa že ni zmožna kaj takega.
Mogoče se res sliši precej ostro, vendar je resnica ta, da je NAČELOMA čisto pridna in v redu punčka, ko ima pa svoje dneve, je pa podobna :hudicek:, ki sem ga opisala zgoraj. Čisto normalno, vem. Hočem pa reči, da tudi sama zagovarjam dejstvo, da se morajo otroci izven doma obnašati drugače. In to jim je potrebno začeti dopovedovati že takoj. Ker otrok pri enem letu že veliko razume, res pa je, se strinjam s Splišnim, da na vsaki stopnji razvoja razume stvari drugače. Za začetek je povsem dovolj, da mu s čimbolj mirnim glasom dopoveduješ kaj sme in česa ne. Res, da je precej ne-jev, vendar tako pač je. Jaz ji recimo namesto "ne", rečem "pusti rožice". Sem kmalu ugotovila, da jo je "ne" v začetku stavka še bolj vzpodbudil k dejanju, ki se ga je namenila storiti.
Res pa je tudi, da že jem zarečen kruh, ker sem, preden sem imela sama Enjo, dostikrat šimfala nečaka, češ: "Moj otrok se pa že ne bo tako obnašal!" Zdaj se pa že bojim, da bo še slabša!
Pa lep dan še naprej vsem skupaj!;)
|
Natisni
