Gina
|
Pri nas sva pa oba kolerika. Koleričnost je značajska lastnost. Tak se rodiš. Moja starša sta bila oba totalno mirne narave. Nihče ni kričal, nihče ni bil nepotrpežljiv, oče flegmetik, mami sangvinik. Midva z bratom pa oba kolerika (kot stari oče). Meni osebno je daleč najtežje prenašati flegmatike, ker so tiho in svoje speljejo čez trupla. Zdijo se mi ddaaaalllleč bolj nasilni kot katerikoli kolerik. Kolerik se zdere in v hipu pozabi, naredi pa tako, da se prilagodi- vsaj ponavadi. V bistvu se ga da prepričat, če ubereš pravo taktiko.
Jaz sem pri mojem pogruntala, da je najboljša srednja pot. Kadar se le da, ga pustim, naj tuli kolikor hoče, potem itak neha težit, no potem pa mu v miru razložim čez pet minut. Enaka reč bi učinkovala pri meni, vendar se moj bolj redko kaj takega spomni. Moj bivši me je dal čisto vedno na ignore, če se s čim nisem strinjala in to je mene čisto iz tira vrglo. no, to je bila tudi daleč najboljša pot, kako sprožiti kolerični val. V tem primeru je marsikateri kolerik prepričan, da ga nalašč nočeš poslušati, kaj ti pripoveduje, da te njegovo mnenje ne zanima, niti ni pomembno, niti ga ne boš upošteval, in s tem sprožiš, da ti začne razlagati bolj in bolj nestrpno in bolj in bolj glasno. In potem težko neha, ker ti ne pokažeš sodelovanja.
Je pa tako, da kadar postane kak od kolerikov zelo žaljiv, potem ti mora biti jasno, da to ni značajska poteza. To je neolikanost, nevljudnost in nesramnost, ki ni opravičljiva. Sama sem bila vzgojena tako, da se nikoli in pod nobenim pogojem ne sme ljudem zadajati "nizkih udarcev" in tega ne počnem niti kadar se skregam. Se pa derem včasih. To pa je koleričnost. Vendar se koleriki ne deremo za vsako malenkost. Ljudje, ki so neprestano nezadovoljni z vsem, pri katerih moraš neprestano hoditi kot po jajcih, če ne se pa derejo ali ponižujejo, niso koleriki (po karakterju). No, nekateri so, večina pa jih je vse sorte različnih karakterjev. To niso karakterne lastnosti. To so lastnosti zakompleksancev, ki nimajo nič s karakterjem opraviti. Pri kolerikih ti ni treba hoditi po prstih. koleriki se ne razburjajo non stop. Razburjajo se tolikokrat, kot večina drugih, le opazi se jih bolj, ker to glasno izrazijo - ne meljejo pa ne tega toliko časa v sebi, kot kak melanholiki. Mah različni smo, vsak ima svoj način za lažje preživetje tega življenja. Kaj si pa ti po karakterju? Sprašujem tisto, ki je temo začela.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Je pa res da se sama fuuuuul kontroliram, tako da preklinjam ne, pa talarjev tud ne mečem po tleh. Pa streznem se takoj ko mi kdo (partner, starši) reče a morš pred otroci noret. Ampak še vedno pa imam izbruhe. Je pa za moje pojme res hudo živet s takim kot sem jaz 
Povrh vsega pa še fuuuuul občutljiva in ko mi moj kej nazaj reče, sem seveda užaljena. 
In še ta napaka, da sem se zasmejala, ko je to ponovila, samo sem jo potem kar ignorirala, pa jo je hitro minilo. 
