frutka_
|
IZVIRNO SPOROČILO: Kerensa*
Moj mlajši sin je najmlajši v svoji skupini... rojen je decembra in tako je zadnji... vsi ostali so rojeni med februarjem in oktobrom... pri veliki večini aktivnosti in socializacije se mu to popolnoma nič ne pozna, se pa na žalost pozna pri stvareh, ki se meni zdijo nepomembne malenkosti, njemu, kot otroku, pa so malo manj kakor bistvenega pomena... pred nekaj dnevi so npr. imeli kros... tekli so... zame je bil uspeh, da on ni bil zadnji, kljub temu, da je najmlajši in skorajda najmanjši, zanj pa je bil poraz, ker ni bil med tistimi prvimi tremi, ki so dobili papirnate kolajne... zame je bil uspeh, da je on dobil diplomo za uspešno sodelovanje, zanj pa je bilo hudo, ker ni dobil "tistega krogca za okrog vratu"... in pri takih stvareh mi je malce hudo zanj, čeprav sem načeloma mnenja, da mora otrok zgodaj dojeti, da ne bo vedno in povsod prvi, edini in v središču pozornosti... in po drugi strani tudi sama na nek način forsiram, da nima privilegijev, ker je najmlajši... vzgojiteljici ga obravnavata enakovredno ostalim in to se mi zdi prav... uči se enakih stvari, od starejših kvečjemu še kaj dodatnega (tudi dodatne kozlarije, seveda  ) in večji so mu zgled, kako naj se postavi zase... mali vrag je pa to postavljanje zase zadnje čase vzel nekoliko preveč resno... trenutno smo v obdobju, ko misli, da je on glava družine. 
Kerensa kadar so v vrtcu na programu tekmovalne igre sem jaz načeloma za to, da pohvalo/pokal/kolajno dobijo VSI otroci brez izjeme, mali, veliki, debeli, suhi, prvi, zadnji. Že to da je sodeloval je pri tako majhnem otorku pomembno. Bolj kot ti pa se je moral mali revečk truditi in teči kros (kje pri hudiču so laufali) na malih nogah.Pa nisem za pomilovanje. Če so igre, so igre za vse. Ampak tudi nagrade bi morali biti deležni VSI otroci. za vzpodbudo in motivacijo. Pa za dobro voljo. In še kaj.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
), ni več tako podivjan kot pred vrtcem. 
