blaža
|
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen ....moje baterije so prazne!!! ta tema ne paše sem, ampak... po porvem porodu sem si baterije napolnila v moževem objemu...sem se stisnila k njemu, se zjokala, mu povedala svoje strahove, sedaj pa...si ga sploh ne upam obremenjevati, ker pravi da je z živci čisto na koncu. imamo mesec dni starega dojenčka, ki je precej naporen, saj cele noči ne spimo. jaz se ponoči vstajam 1001 ga tolažim, ujčkam...dojim...vsa rzbolela od poroda poskušam čim bolje gospodinjiti...ko sem se poskušala potožiti, mi je rekel da moramo paziti nanj, ker...da vsaj eden od naju mora biti močan? kako naj bom močna en mesec po CR, neprespana, UTRUJENA? kako naj bom močna za celo družino, če še sebe komaj držim pokonci???? ko bi on vedel kakšno dodatno breme je zame to, da...ker vem iz kakšne rodbine prihaja me je grozno strah da...ampak...kje naj dobim energijo zase, za svoja otroka, za svojega moža??? It tvojega pisanja zgleda, kot, da nekaj ni ok z tvojim možem, da ima neke težave, ter, da ti zato ne more pomagat. To, da on hodi v službo, ni noben razlog, da ti ponoči ne pomaga z vstajanjem. Konec koncu, imaš ti tudi službo čez cel dan, ko skrbiš za dva otroka, pa še za gospodinjstvo,..in se moraš tudi ti malo naspat, si odpočit. Če bo on en dan malo bolj utrujen v službi, to še ne bo konec sveta, kaj, pa bi bilo, če bi ti zbolela? kdo bo pa pol skrbel za vašo družino, otroka? Če nima drugih težav, je to samo bežanje pred odgovornostjo. In skrajno nefer do tebe.
_____________________________
Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega! Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu! Steve Jobs
|