Ursi2
|
Živjo!
No, jaz vsekakor nisem za to, da spi v isti postelji. Sem pa mislila, da, ko bom rodila, da bo spal z nama v spalnici, vendar v svoji postli. Potem pa sva se malo pogovarjala in sva se odločila, da bova dala kinderpet v njegovo sobo, ki je čisto zraven spalnice in če bo šlo, bo kar v svoji sobi. In ko sva prišla domov sem ga dala v spat v njegpvp sobo in je vredu spal Tudi jaz sem se po eni strani bolj spočila , po drugi strani pa ga slišiš takoj, ko samo malo zacmevka. Sem ga slišala, ko se je zbudil in je dal prst v usta in je cmokal, pa sem vstala, ga podojila, dala nazaj not in sem šla v postlo in sma spet oba spala ko ubita. Veliko bolj spoznaš, kaj pomeni kako godrnjanje, ker jaz vedno ne vstanem, ko se oglaša, ker že vem približno, kdaj samo neki gode, kdaj pa je lakota. Sedaj bo mišek star 7 mesecev in je le eno noč od 4 naprej prespal pri nama v postli, pa še to le za to, ker je bil star 1,5 m in je imel krčke in je spal edino na trebuhu. Pa me je bilo strah ga še takrat samega pustit. Amapk nisem čisto nič spala, ker me je bilo kr strah. Meni ni žal, da sva se tako odločla, je pa res, da je zlo odvisno od otroka. Se mi zdi, da je tudi manjši šok za otroka, če je navajen skoz v svoji sobi spat, ko pa če je pri starših in more it potem v svojo sobo, še posebej, če je razlog za to nov dojenček, ki je na poti.
|
Natisni
je bila pol leta v spalnici, v svoji postelji, potem je šla v svojo sobo. Ji ustreza, nama pa tudi, ker se je približno istočasno nehala zbujat ponoči. Če bi morala jaz 4x na noč ali pa še več vstajat in hodit v drugo sobo, bi me kap.
Oba sta spala v isti sobi z mano, nobeden od njiju pa nikoli v najini postelji. Starejši šele potem, pri kakih treh letih. Tako malo, za pocartljat 
