massylou
|
V Italiji so delali eno zanimivo raziskavo s še zanimivejšimi zaključki.
Gledanje TVja pri malčkih je namreč neposredno povezano z nesposobnostjo zbranja, učenja, hiperaktivnostjo, zmedenostjo, kasneje tudi s problemi pri navezovanju stikov, kar je posledica prej omenjenega...
Namreč: manjši, kot je otrok, več šasa rabi, da se na nekaj osredotoči, to preštudira, vidi, dojame... TV pa je ena sama svetla skakajoča begajoča slika s finimi efekti, tako zvočnimi, kot vidnimi. Ker se otrok ne more zbrati in se osredotočiti na eno samo sliko, zaradi tega samo bega in bega, ker pa je slika stalno v gibanju, zvoku in svetlobi, ga preveč pritegne, da bi gledal stran.
Več je tega v najzgodnejši dobi, večja je verjetnost, da bodo otroku posledice ostale za celo življenje in večja je verjetnost za toliko hujše posledice. Tudi nepovratne.
TVja sploh ne bi smeli gledati pred 1 letom, nato malenkost po malenkost (nekaj sekund), nato nekaj minut, tako da bi svojo prvo risanko gledal otrok šele pri nekje 2. letu starosti.
Zadeva ni privlečena za lase (o njej je bilo govora na kongresih in znotraj WHO). Seveda so otroci različni in nekaterih begajoče slike (na srečo) ne zanimajo. Nekateri starši pa imajo pač tudi kako urico fraj na račun zanimive škatle, ki jo njihov 6-mesečni dojenček tako rad bulji.
Splača se biti previden!
Sedaj, ko je naša stara 19m, ji dovolim z menoj gledati animal planet. Sedi pri meni v naročju in gledave kužate in muce, se pogovarjave, kaj vidive... Nekaj minut na dan, če sploh.
Včasih z menoj pogleda tudi kak zanimivi mail (teta pleše, stric se pelje...).
|
Natisni
Prej je ni nič zanimalo, samo reklame. 
(9,5 mesecev) že od začetka neznansko rad gleda TV. Nepremično strmi z odprtimi usteci. Če se mu postaviš pred TV začne godrnjati in te z rokico potiska proč. Včasih mu pustimo gledat za kakšno minuto, samo da se mu smejemo. Drugače smo pa problem rešili tako, da imamo TV preprosto ugasnjen čez dan in ga gledamo zvečer, ko gre 
