|
RE: kdaj pisanje, risanje 26.2.2012 10:21:52
|
|
|
|
pelin
|
V bistvu v predšolskem obdobju med risanjem in pisanjem ni tako velike ločnice, kot se morda zdi....otroci v bistvu črke rišejo, ker so jim v prvi vrsti všeč vijuge, črte, pikice...oz. se k stvari prej spravijo bolj z likovnega vidika kot jezikovnega... So si pa v resnici zelo različni...nekateri bi cele dneve risali in po svoje "pisali", spet drugi se brez dodatne spodbude k barvicam nikoli ne spravijo sami od sebe...To spontano zanimanje za te zadeve je v bistvu že dokaj močan pokazatelj, katero področje otroku bolj leži oz. katero hemisfero ima bolj razvito...Nekateri so skoraj geniji pri sestavljankah, različnih zidakih, igrah spomina ..bodoči naravoslovci....drugi pa recimo pravi knjižni molji, likovniki in zelo dobri govorci...mali družboslovci.Pri nekaterih je ta razlika v zanimanju in uspešnosti velika, spet pri drugih se skoraj ne pozna na katerem področju so bolj močni, ker jim pač vse zelo dobro gre...V prvi vrsti naj bi starši in pedagogi poskrbeli za to, da ima otrok v svoji okolici čim več različnih virov informacij in spodbud z vseh področij...večino stvari zdrav otrok razvija spontano brez velikih dodatnih spodbud in truda...Če pa se na določenem področju pri določeni starosti, ko naj bi se zadeve razvile do določene stopnje pokaže večji primanjkljaj, je pač treba stopiti zraven in otroku malo pomagati...To ne pomeni da ga držiš za roko, da rišeš, pišeš namesto nega, da ga s silo tlačiš pred zvezek ali k barvicam, temveč poskušaš narediti te dejavnosti zanimivejše, privlačnejše...Otroci so na področjih, ki jim nekako ne ležijo ponavadi tudi manj uspešni...zato pride lahko do nekakšneg začaranega kroga, ko zaradi neuspešnosti otrok dejavnost še bolj odklanja...ker jo odklanja in se z njo manj ukvarja, je potem posledično spet manj uspešen...in tako naprej...V takem primeru smo tukaj starši in pedagogi...Pri vsem tem je najbolj zanimivo to, da se nam včasih zdi , da otrok nekako nikamor ne napreduje..da v bistvu stagnira...potem pa pride do nekega preskoka in je od danes na jutri stvar 50% boljša...tako pač poteka otrokov razvoj...po nekakšnih etapah in preskokih...kar dokazuje, da je za določene spretnosti in dejavnosti pač potrebna neka razvojna stopnja...Če zadevo prehitevamo, dostikrat prav nič ne profitiramo, ker se otrok bolj muči, doživlja frustracije, osebne poraze in na vse zadnje velikokrat zadevo zasovraži ravno zaradi tega, ker je bilo vse preuranjeno in prisiljeno... Prav je da stvari potekajo čim bolj spontano...je pa res, da sama spontanost pri vseh ni dovolj...pri nekako 4 letih naj bi otrokova risba bila že tako razvidna, da odrasel brez otrokove razlage ve, kaj je otrok hotel narisati...Pri teh letih naj bi bile čečkarije in glavonožci že nekako zadaj oz. naj bi bila otrokova risba bolj izpopolnjena in jasnejša....Seveda je prav, da se zavedamo, da vsi pač niso rojeni likovniki...se je pa treba tudi zavedati, da z vsem tem risanjem in barvanjem podob, vijug, črt...okraskov...otrok osvaja predpisalne sposobnosti in spretnosti...v predšolskem obdobju ni tako važno osvajanje črk, kot pa urjenje finomotorike, natančnosti , orientacije na ravnini, poznavanje barv in prostorskih odnosov....Predvsem pa otroku poskušati čim bolj vzbuditi veselje do pisanja, risanja, barvanja...vse to bo namreč otroku zelo olajšalo vstop in delo v šoli....Tam jih namreč že v prvem razredu s temi zadevami krepko zasujejo...in otrok, ki bo imel s tem težave, bo imel posledično težave tudi s pisanjem... Tole je tudi zanimivo za branje... http://bibaleze.si/bin/article_print.php?article_id=3168965§ion_id=&site=
|
|
|