ronja
|
Aja, še to: pri prvi nosečnosti moja mami iz vraževerja ni hotela nič kupit, niti it z mano gledat kakih zadev za otroka. Da naj se samo zdrava rodi . Ko da bolana pa ne bi rabila plenic . NIsem nič razumela, ampak ajde, ene stvari pač niso razumske. Zdaj vem, da to ni bilo zato, ker bi ne imela rada tamale ali mene, ampak zato, ker jo je bilo tako zelo strah in ta pač sili ljudi v neke nerazumske odločitve. Meni je bilo takrat zelo hudo, ker se m je zdelo, kot da se sploh ne veseli, kot da noče vedet, da to bitje obstaja... Ni mi šlo za kakršnakoli darila, ampak samo za simboliko. Ronja je za novo leto, ko sem bila noseča komaj dobre 3 mesece, od tašče in tasta dobila ene male nogavičke, cena zanemarljiva, 1E, pa se mi je ful lepo zdelo. Pri drugi nosečnosti pa je to vraževerje obsedlo taščo. Pri prvi sta nama dala s tastom denar za voziček in še nekaj stvari zraven, že dokaj zgodaj, nekje 5-6 m. sem bila noseča, da sva lahko res zanjo nabavila iz tistega. Moja mami takrat nič, potem pa si je čisto na koncu premislila in me peljala v Tosamo po vse mogoče. Pri drugi nosečnosti me je mami spet peljala tja, kar mi je že dovolj zgodaj napovedala, tast in tašča pa nič. Z lubijem sva se pogovarjala, ko sem bila še noseča, da je čudno, da zdaj nista nič rekla, ne nič, nobenih štumfkov za novo leto, čeprav sem takoj zatem rodila , pa da je verjetno to zato, ker je druga in ni več takega navdušenja, pa še vse imava od prve. POtem, ko se je mala rodila, pa sta prišla z isto vsoto, rekoč, da si prej nista upala, da ne bi bilo kaj narobe. Kot da bi darila splavila otroka . Ne vem, kaj ej s tem vraževerjem, ampak očitno je to hudo zasidrano v naših starših. V njihovo obrambo pa moram priznat, da sem imela obakrat zelo težavno nosečnost in da je bilo res obakrat kaj narobe in rizično. Tak da recimo, da jih je imelo za kaj bit strah.
|