|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   kako se sprijazniti
24.4.2013 7:57:03   
Anonimen
pozdravljene!
rada bi z vami delila svojo zgodbo, ker nekako ne vem, kako naj se spopadem s situacijo. mogoce se bo kateri zdelo, da se nimam pravice pritoževati, meni pa je vseeno hudo.
pred sedmimi leti in pol sva z možem začela izpolnjevati svoje sanje - želela sva si veliko družino, 3 ali 4 otroke, poročila sva se za današnje razmere precej mlada, še oba študenta... potem pa so se začele težave. po letu dni neuspešnega poskušanja sva začela s preiskavami. najprej HSG, izvid normalen, čeprav se je kontrast v desnem jajcevodu najprej ustavil ter šele nato stekel naprej. poskušali smo s klomifenom - nič. nazadnje sva pristala na IVF, kjer se nama je končno nasmehnila sreča, v prvem postopku sta se prijela dvojčka. nekako smo se prebili skozi nosečnost in zdaj imamo dva razgrajača. glede na najine želje sva še poskušala. najprej z zamrznjenčkom, ki je ostal iz prvega postopka - nič. nato sva spet potrebovala nekaj časa, razmišlljala če bi res tako izzivala usodo, glede na to, da se je prvič vse dobro izteklo. želja je bila prevelika, spet sva šla v IVF postopek - tokrat smo imeli en zarodek, ki pa se žal ni prijel. spet sva (bolj sem kot pa sva) potrebovala nekaj časa, da sva se sestavila, nato pa odločitev, da se OBMP ne greva več, glede na to, da pri nobenem od naju ni bilo nič ugotovljeno, bo mogoče kdaj uspelo po naravni poti. Po tej odločitvi in po šestih letih brez uspeha se mi je jeseni prvič prikazala druga črtica. že po treh dneh pa bolečine in krvavitev - ss. čez nekaj mesecev ponovno vsi simptomi, pozitiven test, nato pa po treh dneh spet krvavitev. ponovno sem mislila, da je ss. tokrat me je psihično tako sesulo, da sem se odločila, da se tega ne grem več. čez dobrih 14 dni se mi je pojavila krvavitev, bolečine v trebuhu...sploh mi ni bilo jasno, kaj se dogaja. glede na prijateljičino izkušnjo sem po enem dnevu pomislila na imn, za vsak slučaj naredila test, ki je bil pozitiven. sledil je sprejem v bolnico, visok betaHCG in čez dva dni laparoskopija z odstranitvijo desnega jajcevoda v katerem je bil plodek.
vem, da imam dva otroka, za to sem neskončno hvaležna, še vedno pa obstaja želja po novi pikici. neuspehi bolijo kljub temu, še težje pa mi je, ker je ob vsakem najinem 'neuspehu' zanosila vsaj ena zelo dobra prijateljica. v tem trenutku enostavno nimam moči, da bi se veselila z njimi, nekatere so še v veselem pričakovanju, imajo ob tem svoje težave, jaz pa se ne morem veseliti z njimi in jih vsak dan prepričevati, da bo vse ok. bojim se, da bom poleg vseh teh otrok izgubila tudi svoje prijatelje, a si ne znam pomagati. kako se druge spopadate s tem? preden sta se rodila dvojčka sem se čisto izolirala od nosečnic in dojenčkov, izkušnja, ki jo doživi marsikatera punca, ki se bori z neplodnostjo. po porodu sem mislila, da sem se tega rešila, da bom zmogla, pa mi še vedno ne gre...mi lahko katera pomaga?
  Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: kako se sprijazniti
24.4.2013 8:18:23   
Anonimen
Vem da je hudo... Vem da so želje... Ampak bom rekla tako... Vesela bodi, da je tako. Doma imaš dva razgrajača... Veš koliko parov se trudi zanositi, pa nimajo nobenga otroka??? Mislm da je zate najbolje da se spriijazniš in uživaš z malčkoma, ki jih imaš.

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: kako se sprijazniti
24.4.2013 8:47:50   
Tippi

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Vem da je hudo... Vem da so želje... Ampak bom rekla tako... Vesela bodi, da je tako. Doma imaš dva razgrajača... Veš koliko parov se trudi zanositi, pa nimajo nobenga otroka??? Mislm da je zate najbolje da se spriijazniš in uživaš z malčkoma, ki jih imaš.


Men se pa zdi tale odgovor ful grduser posted image
Jaz sicer nisem šla čez vse te postopke, vendar te razumem, kako je, kadar je želja tako zelo močna, da kar boliuser posted image . Tudi jaz imam hči, in sem neskončno hvaležna zanjo, za to ljubezen, ampak nima pa prav nikakršne veze z željo, po še enem otroku.
Da se razumemo, zelo iskreno sočustvujem s tistimi, ki otrok nimajo, ampak to moje boleče želje, nič ne zmanjša, niti jo kakorkoli olajša, zato to dvoje nekako ne gre eno z drugim. Verjamem, da si imela dober namen, in kakšno tolažilno besedo za avtorico uvodnega posta, ampak je izpadlo vse prej, kot lepo user posted image

Prva anonimna. Gremo naprej. Z dvignjeno glavo, s še bolj močno željo, z veliko optimizma! Verjamem, da vama je z dragim namenjeno še eno, ali dva sonca user posted image user posted image


(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: kako se sprijazniti
24.4.2013 8:49:19   
witch
Po skoraj treh letih in pol, sva tudi midva še brez otročka. Vsi izvidi kažejo da je vse ok, ampak otroček kar noče biti. Trenutno sva v IUI postopku in upava na najboljše.
Še kako dobro te razumem. In sama rečem, da je hudo če je prvi otrok, drugi ali tretji. Želja je vedno. Tudi meni je hudo. Tudi mene kdaj prime. Ampak sem se umirila. Če bi živela tako naprej, bi se mi zmešalo. Živim polno življenje, uživam, posvečam se svojemu dragemu in nama je lepo. Doma imaš dva sončka. Uživaj z njima. Posveti se njima. Naj bo vsaka sekunda dneva lepa in polna. Da bosta imela otročka lepe spomine na otroštvo. Ne jokave in čisto na koncu z živci mamice. Rabita te. Jaz bi se pobrala in bila močna zaradi otrok. Zjokaj se, ker je to čisto normalno. Ampak daj njima vse in še več. Živite polno življenje. Saj veš, če bo prišel še en otroček te ne bosta imela samo za sebe. najdi si en hobi, ki bo samo tvoj. Sprosti se enkrat, dvakrat na teden. Naj tvoje življenje ne bo samo delanje na otročku. Jaz sem se sprijaznila in začela živeti drugače. Škoda mi je vsakega dne ki odide mimo mene, ko sem žalostna in depresivna. Usode na silo ne moremo spreminjati. Mogoče pa še trenutno ni čas za dojenčka. Mogoče imaš še eno nalogo, ki jo moraš opraviti prej. Otrok bo prišel bo pravem času. Do takrat pa uživaj s svojima malčkoma in prijatelji. Veseli se s prijateljicami, s trebuščki in vozički. Tudi meni je hudo nad celo poplavo trebuščkov in vozičkov. Se pa probam vseliti z vsako prijateljico.
Upam, da sem ti vsaj mičkeno pomagala. Polubčkaj svoja zakladka in se zahvali da ju imaš. Več bo že prišlo...

_____________________________

V življenju nikoli ničesar ne zamudiš, ker k tebi pride samo tisto, kar ti je namenjeno!

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: kako se sprijazniti
24.4.2013 9:04:10   
Anonimen
hvala za vse tri odgovore. tudi prvi, ki se mogoce zdi bolj grob, je pravičen, vem, da nekateri še tega nimajo in da se ne smem pritoževati. tudi ta dva mi nista bila kar podarjena, tudi sama sem šla skozi več let boja z neplodnostjo, poznam občutke, poznam strah, poznam obtoževanje drugih za srečo, ki jim je bila podarjena in niso krivi za to, da je njim pač uspelo, nama pa ne.
je pa res tako kot je napisala Tippi, kjub vsemu boli, vsaka želja po otročku je sama zase, ne glede na to, kaj že imaš. precej dolgo sem potrebovala, da sem se sprijaznila in začela uživati v tem, kar imam, in če ne bi imela ss in imn bi bilo verjetno vse ok, tako pa se mi je spet zazdelo, da bi lahko uspelo in nekako se je krog sklenil. prvič je trajalo več let, da sem šla korak naprej, tokrat si tudi zaradi malčov ne želim iste zgodbe, zato iščem kako naj se prej rešim iz tega. witch, upam, da se tudi tebi kmalu nasmehne sreča.

(odgovor članu witch)
  Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: kako se sprijazniti
25.4.2013 15:10:18   
LanaB
Pozdravljena. Razumem, da smo si ljudje različni in vsak ima svoje razmišljanje. Vendar tvoja zgodba sploh ni tako zelo tragično, kot si ti to predstavljaš. Napisala si, da ti tudi ta dva otroka nista bila kar podarjena, da si morala čez marsikaj... Sama imam za seboj že 5. postopkov IVF, vsi neuspešni, zdravniki pravijo, da imava zelo malo možnosti za zanositev z IVF. Pa kaj, pač nama je to namenjeno, tako kot je tebi namenjeno kar ti je dano. Ne obupuj, živi naprej, nešteto razlogov imaš vsak dan za veselje. Pa ne razmišljaj samo o tem, da moraš imeti veliko družino. Pač je ne boš imela, zato ne bo konec sveta. Imaš veliko več kot kdor koli drug pa bodi hvaležna za to. Verjemi, da bi bila zelo rada mati dvema otrokoma in bi bila neizmerno srečna. Mogoče jih boš imela še več pa te ravno tako ne bo osrečilo. Živi vsak dan kot da je zadnji, pa išči srečo v drobnih stvareh.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: kako se sprijazniti
25.4.2013 15:20:25   
LuLu
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Vem da je hudo... Vem da so želje... Ampak bom rekla tako... Vesela bodi, da je tako. Doma imaš dva razgrajača... Veš koliko parov se trudi zanositi, pa nimajo nobenga otroka??? Mislm da je zate najbolje da se spriijazniš in uživaš z malčkoma, ki jih imaš.

Beda od bede ta odgovor. Me sploh ne čudi, da si anonimna...
Nikoli mi ne bo jasno, da obstajajo ljudje, ki tako razmišljajo. Nisi prva, ki je tak komentar dala na RR, srčno upam, pa da zadnja.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: kako se sprijazniti
25.4.2013 15:43:30   
mojcaziga
Jaz ti kakega pametmega nasveta zagotovo ne morem dati. Sama nimam sicer popolnoma nobenih težav z zanositvijo, imam enega 10-letnika doma, ki pa bo tudi edini, ker zaradi bolezni ne smem imeti več otrok. Tudi sama se že zadnjih 10 let borim z obupno željo po (vsaj) drugem otroku in z leti ni nič boljše. Tudi mene nihče ne razume in mi pravijo naj bo vesela za tega, ki ga imam doma. Sem vesela in to zelo, ampak želja ostaja. V teh letih so vse moje prijateljice prišle iz nič otrok na vsaj dva, celo tri in vsaka novica me je zadela v živo. Pa nikakor, da bi bila zavistna, jim privoščim, sem vesela za njih, samo ........
Ker sem za svojega kupovala same nove stvari in jih sproti hranila (takrat še nisem vedela, da bo bolezen udarila), jih imam še danes, vse. mOž mi govori, ker je tega ogromno, naj jih kam dava, sama pa se k temu ne morem pripraviti, ker se mi zdi, da bom s tem dokončno tudi sama sebi priznala, da drugega otroka ne bom nikoli več imela.

Jaz imam zadnje čase celo drug prblem, da me je vedno bolj strah, ko moj 10-letnik kam gre, da ne bo kaj narobe ipd. Pa ne, da bi ga hotela držati doma ob sebi, spodbujam ga in podpiram pri vseh njegovih dejavnostih in res veliko potuje in hodi naokoli, ampak vedno me je groza, da ne bo kaj narobe, ker je le edini in zadnji. Problema se zavedam in poskušam kontrolirat, ampak za enkrat nisem uspešna.

Bi pa mogoče svetovala to, da se popolnoma posvetiš tema dvema, ki ju imaš in se razbremeniti s ponovno zanostvijo. Od marsikoga sem slišala, da jim je uspelo šele takrat, ko so se popolnoma prenehali ukvarjati ali bo ali ne bo in kdaj bo.

lp

(odgovor članu LuLu)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: kako se sprijazniti
25.4.2013 16:03:17   
ronja
Anonimna, to da imaš dva krasna otročička, ne pomeni, da si nimaš pravice želet še enega. In jasno, da boli, če se nosečnost ne konča tako kot bi se morala (iz kakršnegakoli razloga: ss, imn, upn zaradi napake ploda...) Samaz zanositvijo sicer hvalabogu nimam problemov, sem pa imela 2 ss, pri zadnjem sem tudi že imela 2 otroka, pa še neplanirano je bilo... pa nama je bilo vseeno zelo hudo, še hujše kot taprvič. Skratka: želiš si lahko vseeno, žalostna si tudi lahko, pusti si žalovat, želet,... To, da nekaterim sploh ne rata, ne pomeni, da si ti nimaš pravice želet še enega. Pusti si žalovat, pusti si bit nekaj časa samo žalostna, ni treba, da si ves čas pozitivna in nasmejana. Včasih moramo dat ven to, kar čutimo, da lahko gremo naprej. po moje greš lahko hitreje naprej, če si dovoliš odžalovat, če si daš malo časa sama zase, da se v miru pogovoriš sama s seboj, urediš misli... Ni treba, da si takoj tipitopi. Daj si malo časa.

Ne vem, če ti bo tole kaj pomagalo, ampak mogoče te bo malo potolažilo: res imaš zdaj samo en jajčnik, vendar bo zdaj vsak mesec zorelo jajčece v njem (glede ne to, da ni bilo nič narobe s tabo, sklepam, da je vse ok s tvojim jajčnikom). Torej možnost zanositve ne bo tako zelo zmanjšana, vsekakor ni 2x manjša, kot bi kdo mislil.
Druga reč je pa ta zadnja nosečnost: zarodek se je samo ugnezdil na narobe mestu, to ne pomeni, da je bilo karkoli narobe z njim. Res sicer ni imel možnosti, ker v jajcevodu seveda ne more preživet, vendar pa hočem rečt, da če še enkrat zanosiš, je zelo verjetno, da bo z novo pikico vse v najlepšem redu:). Seveda moraš bit pozorna, če bi se bolečine ponovile, vendar je vseeno veliko možnosti, da bo vse ok.

Kar se pa prijateljic tiče - povej jim, zakaj se gre in prave prijateljice bojo razumele. Sama sem zanosila ravno, ko je moja prijateljica morala na odstranitev vrečke, ker je bila prazna - po nekaj letih truda, da bi imela še enega otroka... Zdaj imava obe že 3 in sva še vedno prijateljici:). Nič ni narobe, če jih nekaj časa ne moreš videt, bodi samo toliko fer, da jim poveš zakaj se težko veseliš z njimi, ker bojo tako gotovo razumele (če niso res strašno vase zaverovane osebe).

PS. nekoč sem brala blog mamice, ki si je strašno želela 6. otroka! Ja, šestega! In ker ni in ni prišel, je bila čisto nesrečna. Nihče je ni razumel, saj ima vendar kup otrok doma. Ampak ona si je želela še enega, želela si je dojenčka, pač še enega otroka, zakaj si ga ne bi smela? Se mi je prav zasmilila, kako je bila sama s to svojo stisko, ker nihče ni razumel zaradi predsodkov, koliko otrok si človek sme želet... (potem se ji je želja uresničila:).
Midva sva recimo zaključila z otroki, vendar če bi se pa zgodil in bi imela ss, bi mi bilo pa vseeno hudo. Drugače je, ko je že na poti - takrat ga imaš pač rad, to je naravno in nagonsko in hvalabogu, da je tako.

Če pa se naslednji otroček ne bi odločil prit k vama, pa lahko razmišljata še o drugih možnostih, če si seveda to želita (posvojitev, rejništvo...)

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: kako se sprijazniti
26.4.2013 11:51:36   
Night
Anonimna, glede na to, da si imela dva zaporedna splava, bi šla jaz na kakšne dodatne preiskave. Mogoče je težava, ki se jo da odpraviti. Vsekakor ne obupuj in še poskušajta naprej. Neplodnost je težka, tako za nas, ki še nimamo otrok, kot tudi za nekoga, ki otroke že ima, pa si morda želi še enega. Narava je narava, zgodilo se je, kar se je, ampak jaz bi vseeno vztrajala na tvojem mestu. Koliko si pa stara?

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: kako se sprijazniti
26.4.2013 14:21:14   
Anonimen
night, bil je v bistvu 1 ss in ena imn, zaenkrat vse preiskave (HSG, laparo, hormoni, spermiogram) nič kaj posebnega, vedno bolj razmišljam, da je problem psiha. stara pa sem 31 let, tako da tudi še imam nekaj časa.
sicer pa hvala vsem za vzpodbudo, že to, da sem delila svojo stisko z vami, mi je zelo pomagalo user posted image

(odgovor članu Night)
  Neposredna povezava do sporočila: 11
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





Ovulacija in plodni dnevi
Kaj je ovulacija? Kako izračunati kdaj ovulacija nastopi? Načini ugotavljanja ovulacije.
Ovulacija in oploditev
Ovulacija je sprostitev zrelega in za oploditev sposobnega jajčeca v jajčniku ženske. Nastane praviloma v sredini menstr...




Jaslice ali varuška
пеперутка16

Bi otroka raje vpisali v vrtec ali najeli varuško?