minaja
|
Če bi bil danes vaš zadnji dan na tem svetu... bi se še žrle zaradi omenjenih in res brezveznih stvari? Uživajte življenje in se zahvalite za vsak dan, ki vam je ekstra podarjen-you never know when is your last.... Očitno imate res premalo resnih težav, da se potem ubadate s takšnimi, ki to sploh niso. ARBEIT MACHT FREI, torej spravite se k delu (karkšnemukoli, službenemu, gospodinjskemu, za svojo dušo, dobrodelnemu, sprostilnemu...) in ne smilite se same sebi. Takšno javkanje ne vodi nikamor, koliko je res ljudi, ki so v stiskah, težavah, so brez staršev, so izgubili svoje otroke, nimajo niti za kruh in mleko kaj šele za kaj drugega, ve pa stokate, ker nimate kaj drugega početi. Kot že veste, ali pa tudi ne, sama že 15 tednov samo ležim z dvignjeno medenico, 24 ur na dan, ker imam blazno težko nosečnost. Enkrat na dan vstanem, ko grem na blato, in to je vse. Pa ne jamram in nisem nič zaskrbljena kako in kaj bo z mano, z mojim otrokom ipd., ampak dajem drugim nosečkam le spodbudne besede, če jih skrbi in imajo podobne težave kot jaz. Glavo pokonci, malo samospoštovanja, hvaležnosti in potrpežljivosti, pa gre. Vse se da premagati z dobro voljo, upanjem, molitvijo... Sprostite te in bodite vesele majhnih, drobnih stvari tega dne, sončka , nasmeha sodelavca , poljuba moža zjutraj ...to je največ kar šteje... v službi smo pa itak vsi nadomestljivi in se ne sekirajte preveč zaradi nje. Danes si tam pomembna, jutri mogoče že letiš (poznam to iz prve roke). In še en rek naših babic in dedkov, ki vam bo preprečil negativne misli: Delaj kot da boš večno živel in moli kot da boš jutri umrl. Deluje. Pa ne bit hude, ker sem vas malo okrcala, ampak danes smo res v takih časih, ko sploh ne znamo biti več za nič hvaležni, vse nam je samoumevno, zdolgočaseni smo do amena in potem pride apatija, depresija...in krog je sklenjen. CARPE DIEM, v pozitivnem smislu, ne le v hedonizmu!
|