Gina
|
KO premelješ reči, se nehaš sekirat. Kdaj premelješ je pa odvisno od posameznika. Jaz težko preložim stvar na kogarkoli, niti na posteljo ne, da bi v miru zaspala, kadar si v nečem nisem na jasnem. Pri meni ne gre za to, da bi sebe obsojala. Če sem kriva, to sprejmem in se potrudim stvar spremenit, če pa se mi dogaja krivica, takrat pa bom razmišljala o zilion strategijah, kako bom odreagirala, če bo to, če bo to, če bo to.... Dokler ne pogruntam vseh strategij, ne spim glih dobro. Meni daleč najbolj pomaga, če me moj zmasira, vsaj podplate. Takrat se stopim in zaspim. Kadar čisto nič ne pomaga, še vedno obstaja persen. Še dobro da se ne sekiram vsak dan. Ker to bi bil pa znaič lajf. Aja, zakaj se ne sekiram za vsako reč? Ker se mi ne zdi, da je vse moja stvar, da moram jaz to uredit, niti se mi ne zdi, da se čisto vse tiče mene. Če se me ne tiče, stvar preložim na tistega, ki se ga. Ponavadi na tistega, ki je izvor problemov - kdo mu lahko pomaga, če samo serje? Edino lahko mu predlagaš, naj drugič raje wc uporabi, namesto tebe za pucanje. A veš, če se vprašaš, ali je neka reč resnična ali ni in če ni resnična, to res lahko preložiš nazaj na njega. Dol ti visi kaj človek misli, seveda dokler to ne vpliva na tvoj lajf na splošno. In v večini primerov je temu že tako.
|