pelin
|
Ja, očitno ste imeli res smolo in že v štartu slabe izkušnje ...priznam , tudi meni ne bi bilo vseeno in bi me skrbelo...Vseeno pa lahko povem iz lastnih izkušenj, da se otroci neverjetno hitro navadijo na te stolčke. Tudi pri nas se najprej ena od zaposlenih vedno vsede zraven, po potrebi, ko je teh otročkov več, pa jih dajemo vedno sedet med dva starejša, ki sta bolj navajena in stabilna...Prve dni res počnejo marsikaj...od tega , da lezejo navzdol kot na toboganu, ali pa se pod mizo odrivajo z nogicami in je nevarno, da bi padli vznak.Skratka, brez stalnega nadzora ni nič in ravno zato si marsikdo ne more predstavljati, kako je vse to naporno v začetku. Prav zato, sem jaz mnenja , da je dobro, da so prve dni zraven tudi starši, ki po svojih močeh pomagajo. Če bo tudi starš tako dosleden, kot vzgojiteljica, bo otrok zelo hitro razumel, da mora pri hranjenju sedeti pri miru. Saj tu ponavadi ne gre zato, da otrok še ni sposoben sedeti ( pri skoraj enem letu so tega vsi normalno razviti otroci sposobni...če ne, se tu govori o dodatni str. pomoči), temveč ne da miru, ker ga toliko stvari okrog njega zanima. Težava je v tem, da je večina otrok do vrtca navajena sedeti v teh stolčkih z mizicami in v katerih so pripeti. Iz njega nekoliko težje pobegnejo , zato pa se to rado dogaja na vrteških stolčkih, ker jim je tam omogočeno več svobode. Sama sem večkrat opazila, da starši prav radi pustijo otroka, da leze sem in tja, se vrti , včasih celo stopi a stol...nemalokrat sem ga sama v prisotnosti staršev posadila nazaj...Ne gre zato, da bi morali otroci ubogati kot vojaki, temveč v prvi vrsti za varnost in preprečevanje takšnih in drugačnih nesreč.Ponavadi se otroci hitro navadijo....hitreje kot starši .
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Je otrok lepo "zagrajen", ko ga parkirajo za mizo, in nima kam past.
. 
. Pa kaj misliš, da si otrok kar tako glavo razbije? Pa saj menda se pri enem letu dete že malo kontrolira in ne pade kot žakelj krompirja. Ne rečem da govorimo o nekajmesečnem otroku - ampak tukaj je govora o enoletniku
