jaša2
|
ma moj tud ni pretiraval. pa sem si včasih tud mislila, halooo? ampak,saj sva se pogovarjala o bebiki, je božal trebuščka, ko sma šla v posteljo, je dal lupčka na trebušček, tipal brce...ma ja, saj je bil kr sladek - ampak ne zdaj cel čas, cel dan, da bi mi na trebuhu visel. pač, je imel svoje trenutke, ko se mu je zahotelo, ko je čutil potrebo, da se malo pogovarja z bebiko.
meni se te stvari ne zdijo pucukrane, ker te otrok že zdaj sliši, čuti...in se "moraš" že zdaj ukvarjat z njim - tud očka. tak da? enim pač paše, in so čist zmešani v otroka, drugi imajo pačsvoje trenutke. saj smo si pa različni, vsak po svoje to dojema. so taki, ki to bolj "hladno" prenašajo, to pa ne pomeni, da se ne veselijo, razmišljajo o tem... mogoče se pa malo boji vsega, kar ga čaka? nove naloge, odgovornost... počakaj, da bosta hodla na CTG, ko bo 20 min poslušal njegov srček...pa ko boš rodila ....vse bo prišlo za njim!!!
_____________________________
Žensko srce je kot globok ocean, poln skrivnosti...
|
Natisni
, a moj 
se mi zdi, da sploh ne dojame, kaj se dogaja! Ni nobenega vzhičenja, nič! Kako pa vašo nosečnost doživljajo vaši 
. To je zame TO! Da mi pokaže, da me tudi dejansko ne samo čustveno podpira.. pa že mam raje pospravljeno in čisto stanovanje kot pa lupčkanje trebuha 
. 
In tudi je 
na koncu), ko je on položu roko na trebuh - ko da bi ji blo nerodn, al pa ne bi hotla, da oči ve kok ona razgraja v mamici. tko da sem ga na koncu uporabljala kot "miritvomat" (aua - aha, hej, dej roko na trebuh 
) za tamaline norije v trebuhu 
