lucika
|
eto, eno vprasanje, mal podpore, ali pa me raztrgajte. kaj bi ve naredile.... delam preko javnih del v enem društvu. po pogodbi bi naj delala 30 ur, ker je bila kao guzva, sem delala vec, tako da imam kar nekaj ur viska. v tem trenutku nisem sigurna, ce sem brezposelna ali samo zacasno doma... dejstvo je, da sem šefice mela poln kufer in sem sla. se en mogoce pomemben podatek: sefica je stara 80. vceraj me je celi dan gnjavila za neke stvari, za katere sploh nisem bla kriva, pa za take, ko sem prav naredla, ona pa ni znala poiskat, pa za bedarije, ko so se cez vikend v njeni buci kuhale. pa sem ji vceraj vse povedla in ni velalo. je pa sla pol domov. danes pride, ji popravim vse kaj je hotla, pa me zacne brez veze nekaj zajbavat. pa sem ji mal odgovarjala, pa ni hotla poslusat. pokazala kaj vse sem naredla in ni hotla gledat. ok, sem rekla, da mam dost ur v dobrem in da grem. prej je mela se neke monologe, kolk se je prematrala, da sem dobla sluzbo, pa kak nic ne vem, pa kak ne poslusam, pa take. pa da bom vidla, kak bo ko nje vec ne bo. zaj ne vem, ce me je z vnukinjo zamenjala al kaj? bu...no, prematrala se je tolko, da so dobli odobrena javna dela, ne zame konkretno. pa kar neke bedarije, take strvari, ko se en teden zmenimo, cez dva pa vse pozabi in pravi da ni nikol cula. al pa se ponoci na kak papir spommni, pa pol studira, ce smo poslali al ne. in pol pride cist zivcna tja po vikendu, ker je dva dni sam to premlevala, in ne najde prvi trenutek, pol me pa sploh ne vprasa, ampak se samo pizdi. in pol ko ji jaz povem ne poslusa, pol pa mene mine potrplenje. samo zaj me je moj tolk spumpal, da sem bila pripravljena. ce se dere, se vstanem in grem. ko bi blo konec javnih del, se mi ne bo noben zahvalil, ce sem bla pridna in vse to prenasala. no, najlepse: zvedela sem za en razpis. pa se rabi kopija delovne knjige, da se vidi delovna doba. pa so jo zaklenli, in mi je ne dajo. to ne mors verjet... v glavnem: clani drustva so invalidi, ki si vecino ne morajo sami zrihtat. me je ena punca prisla nekaj prosit, in sem ji pomagala. pa ji ne bi smela, ker nisem sefici prej povedla. te sem zaj dva dni poslusala. pa pravim, da sem samo dobro mislila. ona pa, da jo nic ne briga, da se bo pomagalo tistim ko bo ona rekla in kaj bo ona rekla. na vzven pa taka dobrotnica, spostuje pa samo sebe in nobenga drugega. predsedniku sem poslala sms, pa se se ni javil. no, on je njen sin, drugace kot z sms se z njim ne da komunicirat. no, se to. imeli so ful zaostalega dela, kateri se je spravil zdaj na cisto, zato si upa take; delama pa v pisarni same. povejte mi, prenasate v svojih sluzbah take napade in kaj naredite takrat? vem, da je tole tecno brat, ampak meni je groooozno. v sebi vem, da sem naredla prav, da me noben nima pravice ponizevat in imet tak odnos, ker sem konec koncev zaposlena pri njih. po drugi me pa gloda...konec koncev pa ljudi v penzijo ne dajejo zastonj pri 60 letih. kaj mislite? mogla sem se razpisat.
|