samomi
|
Imam težavo, na katero mi bojo morda lažje odgovorili moški, ker ženske ponavadi s tem nimajo težav - namreč biti tiho. Torej: jaz sem stara 30 let, mož pa 34 in že dlje časa imava težave, samo tako je, da vedno misliš, da bo enkrat boljše. Moj mož misli, da lahko s sexom vse popravi. Od nekdaj sem jaz tista, ki moram dati pobudo za pogovor o naju pa tudi reševanje težav je na meni. Zakaj vedno na meni? Zato, ker kadar čakam na njegovo pobudo ni iz tega nič. Vem, da sem tudi jaz kriva, ker sem veliko pod stresom in potem nimam potrpežljivosti-ga na hitro odpravim ampak jaz se vsaj potrudim izboljšati odnose. Če imava težavo, se hočem o njej pogovoriti, me posluša, ampak na koncu pa izpade, da samo jaz kompliciram in da on nima nobenega problema. Včasih, ko vem da problem tudi on vidi in dobro ve, da obstaja, ga čakam, da bo prišel in rekel: Dobro, sedaj pa tako in tako. Imava problem in ga morava rešiti. Kaj bi morala narediti? - samo pobožne želje, kajti če je treba, bo tiho tudi 2 tedna, oz. se o tem sploh noče pogovarjati. Kaj je vzrok, da vam ravno danes to pišem? Že cel teden je tiho, mi nima nič za povedati, me vprašati, pogovoriva se na hitro sprotno, kar je treba. Npr: če so cunje zlikane, kdo bo skuhal kosilo, kdo bo šel po otroka v vrtec, ni pa nič med nama, kako naj rečem, ni duhovne povezanosti, zaupanja, skupnih pogovorov, večerov, ... Za danes sem načrtovala lep romantičen večer, še otroka sem odpeljala k mami, saj je rekel, da danes dela in ker ponavadi dela samo dopoldan, se mu ni zdelo vredno povedati, da dela popoldan. Včeraj zvečer me je pa fras, ko mi je rekel da dela danes popoldan. Halo! Kako naj pa jaz to vem, ko mu je za vse škoda besed? Seveda sem ga opomnila, da mi ni nič rekel o popoldanskem šihtu in sem spet jaz temu kriva. Prej pa pride k meni in hoče seksati. Sem mu rekla, da jaz tudi njega prosim za pogovor, pa nič ne dobim, pa ne bo tudi on nič. Pa ne mi rečt da bo po seksu pripravljen pogovorit se, ker on misli, da seks vse zgladi. Meni v odnosu zelo veliko pomeni razumevanje, zaupanje, pogovor in če tu vse štima, mi ni problem seksati, ampak tako obremenjena in nezadovoljna se pa pri seksu ne morem sprostiti, kaj šele uživati. Torej, kaj naj naredim-ali sploh je še kakšno upanje za naju, ... Ko mu dam brati kakšno knjigo o partnerskih odnosih, pravi, da je brez veze. Zadnjič je bil pa ves v nebesih, ko je rekel, da otroka vzgajava na točno tak način kot je rekla učiteljica- ja, seveda, saj preberem ogromno literature na to temo in smo vsi zato in se trudimo . Vem , da sem bila zelo dolga, ampak pri nas se problemi ne rešujejo, ampak samo potunkajo in potem vsakega toliko časa pridejo na površje. Hvala za vse nasvete od vseh spolov in starosti, saj sama več ne vem kaj naj
|