bobek05
|
Zdaj sem se malo pomirila, mali je ok, zdaj ga ravno ati spet uspava (popoldanski počitek) - ja, mu je očitno končno "odpustil"... ameli, ko sva prišla z možem tja, sem bila najprej malo presenečena, ker noben otrok v bistvu (v tistem momentu) ni jokal (slišala pa sem jok iz sosednje sobe )... moram povedat, da so v Anejevi skupini samo 3 njegovega letnika (2005), ostalih 10 je leto starejših in so se kar zamotili, naš pa je sedel v naročju pomočnice vzgojiteljice kot en kup nesreče... tajalan, saj ga nisva nameravala pustit kar tam, ampak smo že v sredo na roditeljskem rekli, da bomo videli kako bo mali.. in na začetku je bil ful ok... sploh se ni zmenil za atija, kar sem tudi pričakovala, ker je blazno radoveden otrok in ga takoj vse pritegne... nismo še bili v situaciji, da bi kdaj začel jokat, če naju ne bi bilo zraven (ok, če naju ni blo, pa je bil še vedno kdo poznan - moja starša, sestra...)... ampak malo sem bila nad njegovo reakcijo vseeno presenečena, ker se ne boji tujcev, vsem sili v naročje in res ga ni ničesar strah... kljub temu občudujem vzgojiteljici, ker sta ga očitno 2x uspešno znali pomirit in ni bilo tako hudo, da bi midva morala takoj pridirkat tja P.S.: nobenega starša ni bilo tam na uvajanju... ampak nisem ziher koliko je bilo novih v Anejevih skupini Rožica I, ja, si kar mislim, da bo v pon. hujše, ker bo že vedel kaj ga čaka... Verjetno bo ati zdaj dlje časa ostal tam in po moje ga mali tudi dlje časa ali pa sploh ne, ne bo izpustil izpred oči... Bomo vidli kako bo. Upam na najboljše. Radha, saj sem vedela, da bo jokal, ampak nekako sem pričakovala, da ga bo doletelo po kakšnem tednu, ko bo že vse raziskal, ko ne bo več nič novo... Nisem pričakovala, da je tako navezan na naju, ker je veliko v družbi drugih ljudi (vsaki vikend preživimo pri babicah in dedkih, njegovi teti, moji botri, njegovi prababici...), veliko sva tudi v parku.. drugih otrok in odraslih je navajen... prilčakovala sem reakcijo, ampak ne takšne in ne tako kmalu... pettyy, polona2, tejči čudovito... upam, da bo vaše uvajanje še naprej potekalo brez težav copka 77, nam so nasploh odsvetovali poslavljanje... če bi ob odhodu moj mož samo rekel PA-PA, bi mali padel v takšen jok, da ga dol ne bi mogli ustavit... to počne že zdaj, če ened od naju gre od doma (ga je treba takoj zamotit in če ne sliši ali vidi je ok)... Sicer pa, saj se bodo navadili, kajne... saratanja, pri nas vzgojiteljici nista nič jamrali, vzgojiteljica je le omenila, da se je letos "vrnila" v jaslično skupino (prej je bila pri starejših otrocih), pomočnica vzgojiteljice pa je že prej bila v jaslični skupini... obe sta bili ZELO prijazni, kot sem že omenila noben otrok se ni jokal, ko sva prišla in pomočnica vzgojiteljice se je ukvarjala z najinim, ker ga je očitno bilo treba najbolj potolažit... pa sta sta že na roditeljskem rekli, da je 1. mesec samo cartanje... Glede omaric pa tole: ko sva prišla v sredo na roditeljski sestanek, so imeli otroci omarice že označene s svojimi imeni, še posebej sta prosili, da naj plenic ne puščamo v nahrbtnikih, ampak v posebej pripravljenih košaricah, da jih lahko takoj vzamete ven (in ne izgubljata časa še z brskanjem po nahrbtnikih).. Za hrano se pa sploh ne sekiram, ker kuharico osebno zelo dobro poznam in vem, da bodo jedli čudovito hrano... Jedel pa je naš ni verjetno od žalosti... dana, Skutica .. hvala za tolažbo in spodbudne besede... piščanc, saj vidim, da naši vzgojiteljici tudi nič ne komplicirata... na kratko sva samo slišala kako je bilo, ampak nobena ni delala iz tega nek velik halo... moram rečt, da sta me pomirili Naja31, žal sta naši babici še obe v službah... lahko bi šel v privat varstvo, ampak sva se potem odločila za vrtec, tudi zato, ker je rad v družbi otrok.. saj se bo navadil in potem še res kje ne bo hotel domov... Zdaj sem res že boljša... Po moje je bil ves tisti njegov jok tudi zato, ker je bil že utrujen, pa še mame in atija ni bilo nikjer... V pon. pa bomo videli. Vzgojiteljicama res zelo zaupam. V mojih očeh sta se predvsem izkazali, ker nista takoj klicali in ga znali sami pomirit, ker se mi zdi to pomembno. Zdaj se moramo vsi lepo do pon. nacartat, potem pa z nasmeškom na ustnicah spet v vrtec... Vsem mamicam, hvala za vaše izkušnje in želim vam vso srečo in čim lepše uvajanje...
< Sporočilo je popravil bobek05 -- 1.9.2006 15:36:28 >
_____________________________
Najin sonček Anej se je rodil 16.6.2005.
|