ronja
|
Hm, meni moja ni bila po difoltu antipatična, tak da prav za ta primer ne vem, ampak pravijo, da se vse da, če se hoče.
Ti pa lahko povem, kako se da preslišat ali diplomatsko izognit raznim zadevam: eno najbolj uporabnih orodij je "Ja, to so bili drugi časi" - s tem se vsi starejši zelo radi strinjajo - in jih imaš takoj bolj na svoji strani. Recimo rečeš: "ja, včasih je iblo res drugače, mene je mamipar let staro puščala do teme samo na igrišču, danes si pa svojih ne predstavljam pustit kjerkoli samih..." In se bo strinjala in ti povedala, da je ona kadar je peljala enega k varuški, pustila drugega doma, ker je bilo to lažje. Ampak bo hkrati vedela, da tega ne sme naredit s tvojim otrokom, svojim vnukom. (ker je danes pač vse drugače ). Res se obnese!
Če se nekje ne strinjata, kar tebe ali tvojih otrok ne zadeva direktno, pusti, naj si misli svoje in si ti misli svoje - lahko to sicer poveš na zelo vljuden in eleganten način, ampak ji vedno pusti ena vrata odprta - ne da ji daš vedet, da je njeno narobe, skratka. Če recimo vsak dan kliče svojega sina, se to tebe ne tiče - naj se pogovarjata, kolikor jima paše. Če vsak dan kliče tebe - pač pozabi vsake toliko časa telefon doma in pojdi na sprehod.
Je pa res, da je vse drugače, če živiš skupaj, težje je bit vljuden in nikamor se ne moreš umaknit - razen da pač greš čimvečkrat ven, na sprehod, na izlet,... Ampak je gotovo težje. Jaz mam svojo taščo zelo zelo rada, ampak nikakor ne bi mogla živet z njo. Niti z mojimi, ki jih imam tudi zelo zelo rada, seveda še bolj.
Potem je pa tu še neke vrste izmenjava: če ti dela usluge in to velike (vsak dan kosilo in še varstvo otroka), potem si ji na nek način nekaj dolžna oz. nimaš toliko besede, kaj se bo dogajalo - ker tudi ti ne moreš dirigirat njenega življenja... Torej: če živiš narazen in se občasno vidiš, potem se lahko komot zmenite, da veljajo neka sploošna pravila, so pa določene male zadeve, ki jih vsak dela po svoje - pa je vsem ok. Če živite skup, potem tvoja pravila za tvojega otroka, ki ga pazi 1/3 dneva, pomenijo, da se mora 1/3 dneva ona podrejat tebi, česar navadno tašče nočejo (kar je razumljivo).
Če ne živiš skupaj, potem lahko razne ideje, kako kaj skuhat, ipd. dejansko vzameš za poz. in kot izmenjavo mnenj, v smislu: "O, vi pa to tako delate - a potem je bolj tako in tako? Jaz pa delam navadno tako pa tako, tega vašega sploh še nisem poizkusila, moram probat,..." Pa sva obe zadovoljni. (Sicer glede kuhanja ona mene ravno tolikokrat kaj vpraša kot mi kaj pove, tako da ni ravno dober primer - jaz pač rada kuham...) Probaj, mogoče bo palilo tudi pri tebi, čeprav živite skup- ne vem, še nisem bila v tej situaciji. Kadar se ne strinjava, ker dela vsaka stvar po svoje, navadno kar argumentiram, zakaj jaz delam tako in potem ni problema - pač mam svoj razlog in to je to.
|
Natisni
pri nas je situacija enaka, le da se ne gre za mojo taščo, pač pa partnerjevo.
), ampak grem ponavadi mimo tega... Če ne pa tudi jaz kako bolj "podtalno" spustim, pa je
