ronja
|
Začele so se trave, te mene zj* do konca! Sovražim to! Ravno se začnejo lepi dnevi, lahko bi bili ves čas zunaj, pa gremo na igrišče z malimi in smo tam, dokler lahko zdržim in ves čas smrkam, kiham, ne morem dihat, pa nos, žrelo in oči me srbijo za znoret, itd... Sicer je zaenkrat boljše kot je bilo lani, ko sem morala z masko okoli hodit... Upam, da se ne razmahne... Sem tako hvaležna za žužkocvetke, te ne povzročajo težav, vsaj ne tolikšnih:). Bom pa počasi zasovražila travnike, če se misli to nadaljevat oz. stopnjevat...
Sploh ne vem, kaj naredit, ker mi je ful grozno, da bi bili otroci v takem vremenu not, jaz pa zunaj zelo težko funkcioniram oz. še potem ko pridemo not ni ok, če se tam začne... In potem sem čisto zmatrana od nepredihanosti in totalno neproduktivna. In imam v vsakem primeru slabo vest... Ne bi rada, da bi bilo tako kot lani, ko sem potem skoz skup padala... Zato sem tudi danes doma ostala z malim, oči in punci so pa šli na babicin in dedkov vikend v gorah, kjer ni še nič pokošeno in travice veselo cvetijo... No, saj tudi za malega je verjetno boljše, če se ne fura 3 ure (1,5h v vsako smer), ampak vseeno, bi bilo pa sicer fajn, da bi bil cel dan na zraku...
Kako vi to rešujete? Saj maska (tista za brusit) in očala (čim bolj zatesnjena ob obrazu) pomagajo, vendar pa ne čisto in tudi si ne želim non stop z masko okoli hodit... Kakih hujših zdravil ne smem, ker polno dojim, lokalne antihistaminike oz. kortikosteroide mam, ampak prvič ne pomagajo tako zelo, drugič pa ne bi rada tega non stop jemala, nos si spiram vsako jutro, vsak večer in vsakič, ko pridemo od zunaj ali če me doma kaj začne dražit... Vse to pomaga, ampak še vedno mi pa ne reši problema, kako bit zunaj, kadar vse cveti...
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
pa nisem v 30tih letih imela teh problemov, letos me je pa zadelo
.
