nyna84
|
IZVIRNO SPOROČILO: patrino Dva dni pravi da je slabotna, stiskalo jo je v pljučih,bolel želodec. Pri zdravnici smo bili in je rekla da je vse ok in da je zdrava. Tudi jaz sem mnenja, da bi znalo biti vse skupaj bolj na psihi zaradi obremenitve. Imamo doma tudi eno tako "neproblematično perfekcionistko", ki jo moramo prav bremzati, da si preveč ne naloži. Pišem na splošno in ne leti ravno nate ( žal nisem zdravnik in dekliča tudi ne poznam ne). Bolj razmišljam v tej smeri težav s katerimi se mi spopadamo. Žalostno je to, vendar to rivalstvo, ambicioznost in izgorevanje se začne že zelo kmalu. Zato je treba biti v tej smeri previden. Razmišljanje v smislu : saj si je otrok sam izbral vse te dejavnosti, saj nikoli ne reče, da ne bi več hodil na ta krožek, saj ne zgleda preobremenjen, saj dokler bo šlo v šoli vse ok, lahko počne vsa te stvari, saj če se bo pokazalo da ne zmore, bomo pa kaj dali stran- ni po moje najbolj pametno. Če smo pošteni- vsaj pri meni je tak- si tudi odrasli nezavedno velikokrat preveč naložimo. In potem smo živčni, utrujeni, ..psihično in fizično na psu- telo nas opozarja , glava pa ne razume. Šele ko nas nekaj ustavi ( bolezen, kakšen dogodek...), vidimo, da smo preterali. Težko je potem pričakovati od otrokaa, da bo znal preceniti, kdaj si je preveč naložil. Je pa res- ni ga čez svež zrak, gibanje na prostem, telesna aktivnost v naravi - občutek, da ti pa en dan za spremembo ni treba nikamor, da imaš čas imeti vse širi od sebe ali pa navzkriž. To po moje velja za velike in male deloholike. Podpis. Zato jaz naši dovolim samo en krožek (atletika 2x tedensko), potem si je izborila še pevske, ki pa so tako ali tako 1x tedensko takoj po pouku (kot bi imela eno šolsko uro pouka več) Tako je znosno. Če bi otroci sami zbirali, bi itak hodili na 3 krožke.
|