ronja
|
NO, jaz moram priznat, da ko sva delala najini punčki, nisem razmišljala o tem, kako bi bilo, če bi se razšla. To sem pač vzela kot možno tveganje, ampak nisem pa računala na to. Otroka sem sposobna sama preživljat, ja, gotovo bi mi nekak ratalo, saj so moji otroci, bi se že potrudila, pa saj ne bi bila ne prva ne zadnja. Ampak da bi pa prav računala, kako bi to bilo, pa ne. me je groza, če pomislim, da bi se lubiju kaj zgodilo. Ne vem, kaj bi naredila, vsekakor bi se pa borila dalje, zaradi najinih dveh punčk.
Drugo vprašanje pa je, koliko si otroka želiš. in kako hudo bi ti bilo naredit splav. Jaz sem na začetku faksa recimo mislila, da bi vsekakor naredila splav, če bi se mi zgodilo (zato pa je kontracepcija;), ampak zdaj, odkar imam otroke oz. odkar sva rekla, da bi jih imela skup, pa ne bi mogla naredit splava (in on to ve), tudi če bi se zgodilo nenačrtovano.
Vsekakor prespi - ti in daj njemu, da prespi. Zakaj si odšla, ne vem. Včasih se ljudje sekirajo zaradi malenkosti, drugič doglo odhajajo, čeprav je zadaj konkreten razlog...
Torej: mislim, da če si otroka želiš, ga obdrži, ker boš imela hude probleme, če ga ne boš, kljub želji. Veliko žensk ima namreč probleme po splavu, tudi če je bil zelo utemeljen... Če si ga ne želiš imet v takih okoliščinah, ti ne bo nihče očital (no, vsaj jaz ne ). Njemu povej, kako si se odločila, ko se boš, in mu povej,da to ne pomeni, da je zdaj zavezan bit s teboj, če si se odločila za otroka. Mogoče se bosta oba spremenila, da bosta bolj pasala skup, mogoče bo tvoj otrok eden od tistih, ki imajo dva očeta, nobeno ni tako slabo.
|
Natisni
...
. Zelo dobro napisano. Se čuti, da je doživeto.
Ne vem, kaj pričakuješ od njega, ne vem, kaj pričakuješ od sebe? Mislim, da je najbolje, da se začneš pripravljati na to, da boš sama vzgajala otroka. In to čimprej, saj bo samo tebi lažje v bodočnosti. 
