julam
|
Uf, a sem jest edina, ki tudi prakticira hojo po potki? Meni gre pa na živce, ko folk hodi čez travo tam, kjer ni treba. In to navajam tudi otroke, kjer so potke, hodimo po potki, ker zato so. Pa ne zato, da ne bi bili umazani. Drugo so otroška travnata igrišča, tam se leta okoli in naokoli. Ali pa v gozdu, na travniku, v hribih,... Mi grejo tudi odrasli na živce, ki si delajo bližnjice preko trave, samo da naredijo 2 koraka manj. In se tako ustvarjajo 'potke', ki temu niso bile namen. Hja, tako sem bila tudi jaz vzgojena . Glede ostalega pa se strinjam z ostalimi, še posebno z Lono76 - če jim sedaj ne bomo pustili, potem jih bomo tudi kasneje težko pripravili. Mi že od dojenčka naprej skupaj sesamo, pomivamo po tleh, kuhamo - dokler sta bila dojenčka, smo za sabo vlekli trip-trap, potem pa veselo četica en za drugim. Pa tavelikega že zdaj popušča vnema, pri 3,8 letih, mu ni več zanimivo sesanje, brisanje prahu... NE pri nas je za skakanje po kavču, tudi pretirano skakanje po tleh (zaradi sosedov, ker blok res kar doni, ko naša dva fanta začneta akcijo), hranjenje je za mizo, prav tako risanje, roka ob večji cesti, čez cesto, ... . Sicer pa spodbujam samostojnost, da si sama namažeta kruh (bolj ali manj uspešno), da pripravita mizo za kosilo, da odneseta za sabo krožnik/skodelico, vržeta smeti v koš, tavelik sam naredi sveže stisnjen pomarančni sok, sam olupi kostanj, mandarino. Edino ostrih nožev mu še ne dam, škraje itak že v vrtcu uporabljajo. Tamali 2,3leta pa itak noče v ničemer zaostajat, tako da gre zadeva kar sama spontano naprej. Se pa strinjam, da so možeki ponavadi bolj zaguleni. Verjetno tudi zato, ker premalo poznajo otroke (zaradi pomanjkanj časa) in ne vedo dobro, česa vse so dejansko že sposobni.
|