c7
|
Ne vem sicer, koliko je star, ampak smo opažali to tudi mi. Včasih ni nič jecljal, potem zelo malo, včasih pa ves čas. Pediatrinja nam je svetovala samo to, da naj to preslišimo, in ne posvečamo veliko pozornosti.
Pri 5 letih sva imela logopeda, kjer sem tudi tole omenila. Najprej mi je rekla, da se v pričo otroka o tem sploh ne sme govoriti, potem pa mi je razložila, da v njegovi starosti pač to ni več to, da bi hotel hitro kaj povedati, ampak le psihično. Da je nežna dušica, je takoj ugotovila, in tudi, da ima mlajšo sestrico. Dobili smo v glavnem nasvet, da se naj veliko z njim ukvarjamo in ga celo pozdigujemo. Na rokah nosimo - kar se tiče pohvale,... Naj se ne bojimo in ukvarjamo toliko s sestrico, ker se bo ona že zase (kot drugorojenka je vajena, da ni prva), on pa ne in mu nekako moramo pomagati.
No, tako je bilo pri nas. Torej logopedinja v tej starosti ne more čisto nič. Je pa drugače bil zelo pohvaljen, glede na besedni zaklad in izgovorjavo. Jecljal tam ni, in če ne bi jaz omenila, sploh ne bi opazila.
|
Natisni
