urši*
|
ja, punce, takole je.nekomu morem povedati , kaj mi leži na duši. pa saj ni tako, da doma ne bi imela koga, vendar mi je laže , da to povem vam, mogoče me boste razumele...
že par dni je v meni nek strah , neka tesnoba, panika! ne vem, ali je ro zaro ker se bliža veliki dan (3.1. 2005), al kaj je to. verjetno vas je vse strah ali pa bilo strah, če bo vse vredu z otrokom, kako bo pri porodu... zdaj me je pa še tale pritisk zje..., pa sem še zato nervozna. strah me je , da bi zaradi tega morala it prej rodit.
pa še mojega nejboljšega prijatelja, zaveznika ( očeta), ki mu najbolj zaupam ni doma (sem bolj atijeva scrklanka), da bi se mu spovedala!!
v glavnem po večerih se poutim grozno!!!
pa še to ! že zdaj me skrbi poporodna depresija , v družini imamo 2 primera le- te in me je ful strah!!
tega otroka , ki ga nosim pod srcem imam najrajši na svetu in mu res nočem škodovati s temi temnimi energijami!!!
hvala ker ste me "poslušale". že to, da sem to dala ven iz sebe mi je ful pomagalo!!
lep dan,uživajte
urši* & :duda:35t2d
|
Natisni
