ronja
|
Ojej, res bi lahko prišel povedat... Mogoče se je počutil malo krivega, ker se je to pač zgodilo pri njem in se je bal prit osebno do tebe, ker se je bal, da bi mu rekla kaj v smislu, da je on zato kriv. mogoče mu napiši en mail, da veš, da se to povsod dogaja, tako kot si nam napisala, da bi ti bilo pa všeč, če bi se vseeno lahko po človeško pogovarjala, že zaradi otrok... Ne vem, če je to ravno tako, kot mora bit, moja dva sta šla tudi narazen, pa sta vedno govorila en z drguim, po uradni ločitvi pri odvetniku smo šli celo vsi skup na kosilo ven jest, da proslavimo "nov začetek". ker je bilo obema hudo... No, ampak povsod pač ne gre tako, res je malo hecen, verjetno ima probleme v svoji glavi, kar se kaže tudi v tem, da tako hitro menjava partnerke... Mogoče si ne upa naprej, čuti, da je tvoja veza trajna, svoje pa ne vidi tako... Ne vem, ti ga najbolj poznaš, probaj kljub vsej jezi enkrat čim bolj nežno pristopit do njega, da bi rada, da bi bila tako kot po ločitvi in pred uradno ločitvijo... In zakaj je zdaj tako drugače, da bi ga rada razumela... Saj zgubit nimaš kaj. Sicer ti pa gre super! Vsi se kdaj sesujemo! To je normalno in super je, če je takrat ob nas nekdo, ki nam pomaga spet sestavit vse tiste razbite koščke skup... In tebi pomaga in z vsakim koščkom, bo sestavljeni deli večji in razbit manjši. Vzemi si samo en dan naenkrat. Pa nikar se ne počuti krive zaradi vseh sociologinj, staršev, tega da tvoj bivši mož ne govori s tabo. Prav je, da vzamemo svoj del odgovornosti, ampak to je pa tudi to. Tvoji otroci ne bojo nesrečni zato, ker sta se ločila, mogoče bojo meli kako malo bolj naporno leto, ampak ni pa to neka taka tragedija, ki bi te zaznamovala za celo življenje... To mej v mislih, ko ti bo še kdo govoril, kaj vse delaš narobe z otroci Reci jim, da se trudiš, da bi seveda rada bila še boljša, vendar da ne moreš vsega naenkrat. To bi moral vsak normalen človek razumet... Celo sociolog (mal heca, sociologi, ne bit jezni )
|