vaney
|
S tako mamico sem tudi jaz imela slabo izkušnjo. Naš mali je, ko je šel iz bolnice, od atija dobil en avto in ga je potem skoz nosil sabo, tudi v vrtec. Potem je en dan izgiinil (ker dajo igrače po zajtrku ven v predal-predali so odprti). Naš mali je skoz jamral, kje je ta avto, sem vprašala vzgojiteljico in niso imele pojma. Sem bila že kar malo jezna, ker ni bil tako majhen, da bi se kar izgubil. In mi po enem tednu reče, da so vse preiskale, ampak avto se je vdrl v zemljo. Potem pa en dan na hodniku glih debatirava z eno mamico o teh avtih in igračah, pa vidim, da ena druga mamica posluša...in potem reče, če je ta avto tak in tak in jaz rečem, ja, kje ste ga pa videli. No, pa mi pove, da ga je njen sin pred xxx dnevi prinesel iz vrtca, pa niso vedeli čigav je, pa so ga kar doma obdržali Sem jo lepo prosila, če ga lahko vrnejo, ker pač našemu nekaj pomeni in ga skoz išče. No, naslednji dan se spet srečava, pa reče, da avto so našli, ampak mu manjka eno kolo in ko ga najdejo, bo prinesla. Po 1 mesecu smo dobili avto nazaj z zvitimi kolesi. Razumem, da se otrok zmoti, razumem, da se igrača polomi, ampak ne razumem pa staršev, ki vidijo, da ni njihovo, pa vseeno obdržijo doma oz. že ko vedo, da ni njihovo, še vedno rabijo en mesec, da stvar vrnejo. To mi pa res ni jasno. Seveda sem vzg. povedala, da smo ga našli in tudi njej ni bilo prav, da ta mamica ni prej povedala, da ga imajo oni. Iz tega smo se naučili, da igrač v vrtec več ne nosimo. Lahko jo vzame sabo in se z njo igra v avtu, ko pridemo do vrtca, jo pa pusti v avtu in ga tam počaka, ko gre domov.
_____________________________
23.1.2008; veliki nagajivec Anže 10.2.2010: mala navihanka Daša
|