uškinamama
|
Infekcijska mononukleoza je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča Epstein-Barrov herpesvirus. Ni nova bolezen, čeprav se tako zdi, saj se o njej zadnje čase kar veliko piše in govori. Znaki te bolezni so: vročina, utrujenost, povečane bezgavke, vranica in jetra ter so bili opisani že konec 19. stoletja. Proučevanje te bolezni se je nadaljevalo v 20. stoletju, ko sta Epstein in Barr v Londonu leta 1964 odkrila povzročitelja. To je virus, ki sedaj nosi njuno ime. In od takrat dalje se o tej bolezni tudi mnogo več ve. Okužba z Epstein-Barrovim virusom (EBV) je razširjena po vsem svetu in tudi pri nas. Prekuženost človeštva s tem virusom je več kot 90-odstotna. Bolezen se pojavlja skozi vse leto in ni zelo kužna. Zbolijo predvsem otroci in mladi v starosti 15 do 24 let, redkeje starejši. V otroškem obdobju poteka okužba skoraj neopazno, znaki bolezni so izrazitejši pri nekoliko starejših. Virus se prenaša predvsem s tesnim stikom z osebe na osebo, zlasti s slino in poljubi. Zaradi tega je dobila bolezen tudi drugo, lepše ime "Kissing disease" ali bolezen poljubljanja. Prenos je možen tudi s krvjo. Dobro je vedeti, da bolnik lahko še dolgo po preboleli bolezni izloča virus, zato so takšni izločevalci najpogostejši vir okužbe. Ko se okužimo z EBV, nam ta ostane v prikriti obliki doživljenjsko v organizmu, tako kot tudi nekateri drugi herpesvirusi. In virus se lahko ponovno aktivira, če pride do pomembnega padca imunske obrambe organizma. EBV povezujemo tudi s posebno obliko raka v Afriki (Burkittov limfom), pa tudi z nastankom nekaterih drugih rakavih bolezni, ki jih imamo tudi pri nas. Infekcijska mononukleoza ima običajno značilen potek bolezni. Inkubaciji, ki traja 4 do 7 tednov, sledi nekajdnevno obdobje s slabšim počutjem, nato pa se pojavijo znaki bolezni: visoka vročina, do 40,5 stopinje Celzija, bolečine in vnetje v žrelu ter simetrično povečane bezgavke na vratu, lahko tudi pod pazduho in v dimljah. Lahko se pojavi tudi oteklina okrog vek. Vnetje v žrelu je lahko močno izraženo, s povečanimi in vnetimi nebnicami, pokritimi z belimi oblogami. Vnetje je lahko tako močno, da utesnjuje dihalno pot. Pri polovici bolnikov je povečana vranica, pri manjšem odstotku tudi jetra. Redko se pojavi po telesu izpuščaj različnega izgleda. Če bolnik zaradi suma na bakterijsko okužbo uživa v tem času antibiotik ampicilin ali amoksiklav, se izpuščaji pojavijo pogosteje, kar v več kot 90 odstotkih. Takšna bolezenska slika, ki pa ni nujno, da je v celoti izražena, je značilna za mlade. Starejši običajno nimajo vnetja žrela in povečanih bezgavk, imajo pa vročino in često prizadeta jetra. Bolezen ima lahko tudi zaplete, saj EBV lahko okvari različne organe, vendar so te težave redke. Najpogostejši zaplet je blago vnetje jeter - hepatitis, ki praviloma hitro in v celoti izzveni. Redki zapleti so nevrološki, zapleti na srcu in pljučih ali posebna oblika slabokrvnosti. Vsi ti zapleti se navadno dobro končajo. Nevaren, četudi redek zaplet je lahko razpok vranice. Pri bolnikih z okvarjenim imunskim sistemom so zapleti pogostejši in težji. Infekcijska mononukleoza je bolezen, ki običajno spontano mine. Glavnina bolezenskih znakov izgine v 3 tednih, le utrujenost lahko traja nekoliko dlje. Povečane bezgavke se manjšajo postopno. Posebno pozornost namenjamo povečani vranici. Dokler je povečana, ne priporočamo fizičnih naporov in približno še 4 tedne tudi ne kontaktnih športnih aktivnosti zaradi nevarnosti poškodbe. Postavitev diagnoze pri EBV-okužbi je pomembna, saj številne bolezni lahko potekajo s podobno klinično sliko, a jih je treba zdraviti drugače. Vnetje v žrelu je videti zelo podobno streptokokni angini, ki jo zdravimo z antibiotiki, medtem kot EBV-okužbe ne zdravimo z antibiotiki. Poznavanje značilnosti poteka bolezni in pregled krvne slike (značilne so spremembe predvsem belih krvničk) sta osnovni diagnostični metodi. Za potrditev diagnoze je v pomoč tudi hitri antigenski test in še druge mikrobiološke metode. Specifičnega zdravila za zdravljenje EBV-okužbe ni. Potreben je počitek, dokler ne minejo bolezenski znaki, svetujemo tudi zdravila za blaženje simptomov. Zdravljenje v bolnišnici je potrebno le ob težjem poteku in ob težjih zapletih in v teh primerih pride v poštev tudi zdravljenje z drugimi zdravili, na primer s kortikosteroidi in s protivirusnimi zdravili. Mika, to sem ti skopirala , pa boldala o vranici, ker verjetno si že nekaj prebrala. Felicita, joj jaz nisem zdravstveni delavec, sem samo napisalA kakšno diagnozo je imel brat - potrjeno okužbo z EB- virusom oz. inf. mononukleozo.
_____________________________
Najina Uš : staršem prijazen otrok.
|