Bejba
|
Oh, bini kot bi jaz pisala tvoje pismo. Tudi mis mo bili pred dobrega pol meseca 4 dni v bolnici in od takrat je doma katastrofa. Samo mama, mama in mama. Jaz pa sem tudi v 6. mesecu nosečnosti. Skoz bi se nosil, nič se več sam ne zaigra, non stop moram biti z njim in skoz samo nekaj cvili, jamra in jokca. Meni se počasi že meša. Probala sem vse - ga ful crkljala, da bi se naveličal, pa je bil kontra učinek - še bolj je užival. Ga ignorirala oz nisem izpolnila vsake njegove muhe, pa je bila ihta in kričanje.
Očka in babice so dobri samo ko mene ni zraven. Takrat pozabi name in je ok, ko pa me samo za sekundo zagleda, nič drugega ni več važno kot le moje naročje  . Zadnjič mi je pa še G rekla, da imam nizko posteljico, tako da se ga ful bojim dvigovat, ampak ko ga ne morem kar pustiti.
Tudi mene hudo skrbi kako bo potem, sploh ker je še premajhen, da bi razumel, če mu kaj razlagam. Kako mu bom potem dopovedala, da naj samo malo počaka, ker npr. rihtam malega  . Srce se mi trga že sedaj, kaj šele bo. Ko pomislim, planem v jok, ker ne bom imela štirih rok. Naš ati je zlat, a kaj ko takrat ko je mami v sobi, nič ne pomeni malemu.
Upam, da se bo stanje umirilo, pri nas imamo časa do maja. Držim pa tudi pestke za vas.
LP; Bejba 
_____________________________
Odločitev, da boš mati, je usodno pomembna.
Takrat izbereš, da bo tvoje srce
za zmeraj hodilo po svetu zunaj tvojega telesa.
(Elizabeth Stone)
|
Natisni
. 
