|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   hrana (spet)
28.10.2009 14:13:51   
Nenya
Ojla.

Svetujte mi kaj naj storim. Moja tastarejša, 3,5 let, je že od nekdaj neješča. Začelo se je pri dojenju in še sedaj je zelo na spodnjih percentilah.Torej: kaj naj storim ko noče jest kosila. Po njenem bi živela le od hrenovk. zelenjavo je samo zmiksano v juhi, če kakšen košček plava je že hudo. Zelenjavna rižota je že problem in je kričanje in sitnarjenje, pobira ven korenčke, bučke (zmiksano juho iz obojega je brez težav).
Do sedaj je še nekako šlo, je vsaj nekaj pojedla, a se stvar poslabšuje. Npr. sedimo pri kosilu, ona trdi da je juha vroča čeprav ni (njena mlajša sestra mirno je taisto juho zraven nje), morava jaz ali ati popihati vsako žličko in še najraje se pusti pitati.
Začela sva tako, da ji, če noče pojesti, zagrozim s kaznijo in isto hrano dobi pogreto tudi za večerjo, če še noče pojesti ni pravljice. Prosim , ne delam tako, da bi jaz namenoma kuhala stvari, ki jih noče jesti, kajti to se spreminja, enkrat so ji šampinjoni v omaki všeč, drugič spet ne. Včeraj je zavrnila rozinovega polžka, ni želela niti poskusiti in je rekla, da bi raje kruh, in ga je tudi dobila. Se zgodi da moram res strogo vztrajat, da poskusi in pol ji je dobro in je.
Sprašujem vas, ali naj še vztrajam da poje in ji zadevo še za večerjo serviram, ker mene boli srce ker mečem hrano stran. Ji dajem po pravilu za vsako leto ena žlica hrane, običajno vedno dobi še, če hoče. Je pa sposobna pojesti vso hrenovko in trditi, da krompirja ne more, ker jo boli trebuh itd - to je vse larifari, ker pol po pol ure bi ona jedla pa jogurt, puding itd.
Ta hrana se spreminja v vojno med nama, ker mene mal moti, da hrano zavrne ne da bi sploh poskusila. Še to takoj je prava drama s kričanjem, da ona to ne bo jedla, da noče, ni tako da bi rekla ne, pa bi jaz silila, tkoj ko postavim na mizo je NE! in kričanje, jok
Druga stvar pa je pljuvanje, ne vem kje sta se ga naučili, ker od naju res nihče ne pljuva, bolj ko opozarjava slabše je. Dogaja se tudi pri hranjenju, ko rečem, daj poskusi en grižljajček, če ti ni dobro ni treba, se je zgodilo, da je hotela, ali celo je pljunila ven, navkljub predhodnemu dogovoru, da bo poskusila. Pljuvanje uporablja tudi, ko mi nasprotuje, oz ko nečesa noče slišati/narediti. Očitno je skužila, da mene to razkuri, nareč ko je začela s tem sem jo tudi po ustih, od šoka predvsem, ker to mi je res grdo, sveda zdaj še tamlajša ponavlja za njo. Včeraj je, brez povoda, pljunila na svojo knjigico. Kaj svetujete? Zdaj za pljuvanje mora v svojo sobo, na time out.
Neposredna povezava do sporočila: 1
   [Brisano sporočilo]
28.10.2009 15:09:37   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu Nenya)
  Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: hrana (spet)
28.10.2009 16:30:31   
zinkazi
Dovoli ji, naj je, kar ji odgovarja. Odloči se, da bosta to rešili na miren način. Če bo lačna bo jedla. Nekateri imajo tudi manjšo potrebo po hrani. Ne dajaj ji priboljškov, če ne je. Včasih je bilo normalno, da so otroci morali jesti, pa čeprav s siljenjem, ampak mislim, da je bilo to samo v njihovo škodo. Ne kaznuj je zaradi hrane, kaj pa če ji res ne odgovarja in res ne more pojesti. Ko ji boš dovolila da je, kar ji odgovarja, bo morda počasi jedla tudi tisto, kar sedaj odklanja. Bolje bo, če se odločiš za pohvalo kadar kaj poje, povej ji, da bo velika zrasla, večini otrok je to pomembno.

_____________________________


Otroško srce je zaklad


(odgovor članu Nenya)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: hrana (spet)
28.10.2009 16:33:42   
rija
Meni je grozno tole kar pišešuser posted image  da jo siliš in ji ne prebereš pravljice, če ne jeuser posted image



_____________________________

...vox populi...

(odgovor članu Nenya)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: hrana (spet)
28.10.2009 17:29:08   
uwaga
Moj lump je tudi neješč, pa mali pa tenek. Pa dokler je živahen, dobrovoljen, zdrav in glasen je po moje o.k.
Včasih tudi po par dni je samo te "frdamane" hrenovke. Pa če so mu všeč pa naj.
Hočem rečt: dokler je tvoje dete zdravo se ne sekiraj. Namesto kazni pomisli kako obroke naredit čim bolj privlačne, sicer pa otroci običajno pojedo kolikor rabijo, včasih več, redko pa manj, če je hrana na dosegu.
Pravljic ji pa nikar ne odrekaj. Ob njih se otroci lepše razvijajo.

(odgovor članu rija)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: hrana (spet)
28.10.2009 17:34:01   
uwaga
Mogoče ti bo v pomoč knjiga: Pravljice, ki so otrokom v pomoč , avtorice Gerlinde Ortner

(odgovor članu uwaga)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: hrana (spet)
28.10.2009 20:18:00   
TiaSara
Jaz se tudi strinjam z ostalimi, da nima smisla siliti otroka s hrano. S tem mu le uničiš njegov občutek lakote in sitosti. Mi našega nikoli ne silimo jest, pojesti vsega ali kaj podobnega. Edino pri čemer vztrajam je, da poje tudi kakšen grižljaj zelenjave. Naš mulo je sicer precej zbirčen, jedel bi samo hrenovke in kruh z marmelado. Jaz mu skuham kaj kar vem, da mu ni zanič, ali je ali ne je pa njegova stvar. Včasih poje ogromno, včasih nič. Meni sicer ni vseeno ampak mu pustim, da sam odloča. Med obroki je samo sadje (razen občasno kakšne bombončke ali piškote ampak nikoli namesto kosila). Ima sestrično pri kateri se kregajo za vsak grižljaj. V končni fazi ne poje nič več kot naš, samo naša kosila so bolj prijetna. 

(odgovor članu uwaga)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: hrana (spet)
28.10.2009 20:42:51   
živa
Popolnoma te razumem. Vem, da te skrbi, ker je mala suhica, ampak zagotovo ne bo stradala - ko bo res lačna, bo jedla.

Kako je pa v vrtcu, kaj tam je?

Po mojem manipulira s tabo, ker vidi, da te obroki spravljajo iz tira in tako dobi pozornost, čeprav negativno. Jaz pri tovrstnih izpadih (pri nas niso zaradi hrane, ampak se vedno najde kaj novega) najbolje pridem skozi in najlažje dosežem tisto, kar hočem, če mojemu razbojniku (januarja bo 4) rečem, da mi je res čisto vseeno, kaj naredi, da lahko to in to počne, če se mu zdi. Potem mu ni več zanimivo. Jaz bi skuhala kosilo za vse, če bo jedla, v redu, sicer pač ne bo, isto bi naredila z drugimi obroki. Sladkarije bi ukinila, razen po obroku, ki bi ga pojedla. Samo odmisli to, da je presuha - če je zdrava, se sploh ne sekiraj oz. ne pokaži, da te gane, pa se bo slej ko prej tudi hranjenje uredilo.

Lp,

živa 

(odgovor članu TiaSara)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: hrana (spet)
29.10.2009 8:04:54   
SaaS
Tudi mi imamo zdaj neko obdobje, ko sin 3,5 že v štartu vpije, da tega ne bo jedel, pa še do mize ni prišel, da bi videl kaj sploh je. Res pa je, da drugače ni neješč, zelo rad je. Ima pa trenutno neko foro, da vse kar dam na mizo je ne.
Do neke mere se strinjam s predhodnicami, da mogoče res ne preveč silit in pogrevat staro. Predvsem pa jaz zato ne bi odvzela pravljice!
Jaz vztrajam, da vsaj proba. Ne silim ga s stvarmi, za katere vem, da mu ne grejo. Hrano, ki pa jo je pred nekaj dnevi z veseljem jedel, danes pa je "ne mara", pa kar malo vztrajam. Največkrat je problem, ker nima časa, se mudi igrat, risanko gledat... Ko poje eno žličko in si vzame čas, največkrat potem do konca pomaže krožnik, saj ugotovi, da ja pravzaprav kar v redu. Smo pa zmenjeni, da če poje obrok (tudi če ne sprazni čisto celega krožnika), dobi sladico. Če ne, ni sladkega. Pri njemu to kar pali, ker če ni za krompirček prostora, ga tudi za piškotke ali sladoled ni. In pojemo vsaj nekaj žličk.
Če bi ga jaz pustila, da bi jedel, kar in ko bi on želel, bi jedli samo piškote, palačinke, mogoče mlečni zdrob ali banano... Problem je v tem, če mu ni treba pojesti kosila, on ne bo do naslednjega obroka lačen brez piškotov. Čez pol ure bo šel malo v spodnje nadstropje k mami in se tam lepo najedel piškotkov... Zato se mi zdi vztrajanje do neke mere potrebno.

(odgovor članu živa)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   [Brisano sporočilo]
29.10.2009 10:29:13   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu SaaS)
  Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: hrana (spet)
29.10.2009 11:17:34   
lilka
Jaz se s tem že dolgo ne obremenjujem, če ne je mesne rižote, ji pač meso ven poberem, tudi naša ne prenese da kaj plava v juhi, tudi naša večkat ne je kosila in pol je jogurt, včasih je samo meso brez krompirja, včasih pa samo krompir, pač jaz ji pustim, tudi jaz jem tisto, kar mi takrat zapaše.
Mi je že tašča rekla, da zakaj ji ne dam na krožnik in zakaj ji ne ponudim, pa zakaj ji bom dajala na krožnik zraven riža meso, če reče da ne bo, lih tolko da jo razjezim in že riža ne poje. Meni je to brez veze, pač tako je , jaz sme to sprejela in zdej je vedno boljše.....zakaj bi ji ponujala sadni jogurt če ga ne mara, pač je samo eno vrsto jogutra pa kaj, pač je samo rižoto z grahom pa kaj....jo bo že minilo. Ne dovolim pa da je namesto kosila sladkarije, dovolim samo sadje, to se mi pa ne zdi in to ona ve, če ni kosila tudi ni sladice, samo jabolko ali kaj podobnega.

< Sporočilo je popravil lilka -- 29.10.2009 11:18:48 >


_____________________________

Atijeva gosenica in mamin sonček je naša Tinka, zdej pa imava še malega princa Ožbeja.

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: hrana (spet)
6.11.2009 16:51:05   
Nenya
Pozdravljene.

Vidim da imamo precej različne pristope in danes bi rada da konkretno svetujete za situacijo, ki je nastala pri kosilu.
Vnaprej sem hčerki povedala, da bo za kosilo juha in palačinke. Ko sem servirala juho je zakričala in jokajoč odšla od mize v sobo, zakaj, ne vem, rekla ni nič. Povedala sem ji, da dobi palačinke samo če bo pojedla tisto zajemalko juhe, zraven sem jima s sestrico ponudila krutone, to ponavadi pomaga, da rajš poje. Izbrala je lahko tudi žlico, malo ali veliko. Medtem ko sva jaz in njena sestrica jedli se je ona igrala z žličko, jo dajala v usta na napačnem koncu, padala ji je v juho itd, po tem ko sva že pojedli in sem ji pustila malo časa se ni zgodilo nič. Juho sem ji vzela in jo poslala v sobo. Enkrat je prišla ven in rekla da zdaj pa bo pojedla, seveda iz tega ni bilo nič, le še več igranja z žličko.
Torej če prav razumem nekatere od vas, se vam zdi čist ok, da bi ona pojedla le palačinke (ker ni jedla juhe, posledično večji delež), ker ji pač trenutno tako paše. Juho naj potem poje nekdo drug ali jo vržem stran. Za njo je mlajša sestrica, ki vse to opazuje in bi čez nekaj tednov imela dve taki 'zbirčnici' namesto ene? Ali naj začnem kuhati vsakemu čalnu družine kar mu/ji paše in na dan pripravim štiri različna kosila?

(odgovor članu lilka)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: hrana (spet)
6.11.2009 22:25:26   
TiaSara
Konkretno imaš dve varianti:
a) jo pustiš lačno do naslednjega obroka, ker pač ni pojedla niti žličke juhe - ampak pri nas nikoli ne vztrajamo na celem krožniku, dovolj so tri žličke. Pri tem pa ne vem zakaj bi bilo iz tega treba naresti halo in jo kaznovati. Povsem ustrezna posledica je že to, da ne dobi palačink, ki domnevam, bi jih jedla.
b) ji pač dati palačinke, če so bile že v prvem planu na meniju. V tem primeru seveda lahko pričakuješ, da bo mala vedno pojedla le taskadke stvari, ne pa zelenjave.

Pri nas se poslužujemo prve variante in smo pri tem dosledni, ne pa strogi. Pojesti par žličk juhe, potem pa palačinke. Če nočeš juhe, tudi palačink ne bo in to je to. Nobenih kazni, niti nagrad.

(odgovor članu Nenya)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: hrana (spet)
6.11.2009 22:50:07   
živa
Hoj!

Ne, meni se ne zdi prav, da bi ji dala palačinke, ker to potegne za sabo lahko vse to, kar si napisala.

Jaz bi v tvoji situaciji ravnala tako:
1. Ne bi ji povedala, da so po juhi palačinke - ker če mojemu dvoletniku (ali štiriletniku ali najbrž kateremukoli otroku) rečeš, da po juhi ali glavni jedi dobi npr. sladoled ali nekaj sladkega, ni šans, da bi jedel karkoli drugega.
2. Če bi se začel igrat s hrano, bi ga maksimalno dvakrat opozorila, da mu bom vzela krožnik, če ne bo s tem prenehal, in bi nato grožnjo tudi uresničila. Navadno za 4-letnika hočem, da ostane pri mizi, dokler ostali ne pojejo - ker, kot praviš, je tu še mlajši brat/sestra in kar dela starejši, to mlajši navadno oponaša.
3. Do naslednjega obroka (najsi bo to malica ali večerja, kot ste pač navajeni) ne bi dobil nič.

Tako je pri nas v praksi, v teoriji bi pa želela narediti še naslednje:
1. Ne bi pokazala, da me meče iz tira, pač pa bi igrala, da mi je popolnoma vseeno.
2. Ne bi povzdigovala glasu ali kakorkoli pokazala svoje jeze in frustracije.
3. Otroku zaradi tega ne bi posvečala posebne pozornosti, pač pa bi jo namenila drugemu, "ta pridnemu".

Joj, prav smiliš se mi. Držim pesti za vas.

Lp,

živa

(odgovor članu TiaSara)
Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: hrana (spet)
8.11.2009 23:59:41   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: Nenya

Pozdravljene.

Vidim da imamo precej različne pristope in danes bi rada da konkretno svetujete za situacijo, ki je nastala pri kosilu.
Vnaprej sem hčerki povedala, da bo za kosilo juha in palačinke. Ko sem servirala juho je zakričala in jokajoč odšla od mize v sobo, zakaj, ne vem, rekla ni nič. Povedala sem ji, da dobi palačinke samo če bo pojedla tisto zajemalko juhe, zraven sem jima s sestrico ponudila krutone, to ponavadi pomaga, da rajš poje. Izbrala je lahko tudi žlico, malo ali veliko. Medtem ko sva jaz in njena sestrica jedli se je ona igrala z žličko, jo dajala v usta na napačnem koncu, padala ji je v juho itd, po tem ko sva že pojedli in sem ji pustila malo časa se ni zgodilo nič. Juho sem ji vzela in jo poslala v sobo. Enkrat je prišla ven in rekla da zdaj pa bo pojedla, seveda iz tega ni bilo nič, le še več igranja z žličko.
Torej če prav razumem nekatere od vas, se vam zdi čist ok, da bi ona pojedla le palačinke (ker ni jedla juhe, posledično večji delež), ker ji pač trenutno tako paše. Juho naj potem poje nekdo drug ali jo vržem stran. Za njo je mlajša sestrica, ki vse to opazuje in bi čez nekaj tednov imela dve taki 'zbirčnici' namesto ene? Ali naj začnem kuhati vsakemu čalnu družine kar mu/ji paše in na dan pripravim štiri različna kosila?




Konkretno bi bilo pri nas takole:
Za kosilo se skuha, kar se skuha, eno za vse, kuhamo pa tako, da vsaj nekaj je vsak član družine - hrana je prilagojena našemu okusu. Torej skuhamo eno kosilo za vse.
Mizo pripravi starejša, to zelo rada počne, pripravim ji žlice in vilice, serviete,.. na pult, ona razporedi po mizi, enako je s kozarci in pijačo. Če si zaželi manjšo žličko, jo lahko gre sama iskat v predal. Če bi bila za kosilo juha, potem bi jo nalila tudi njej, vendar ne bi vztrajala pri tem, da jo mora pojest. Pokazala bi moje pričakovanje, da jo vsaj poskusi, če ji ni všeč, ji pa pač ni všeč. Lahko bi jedla samo palačinke, a bi morala počakati, da drugi najprej pojemo juho. Če ne bi hotela tudi palačink, bi ostala brez kosila. Naslednji obrok je popoldanska malica. Po kosilu svoj krožnik odnese na kuhinjski pult.
Kar se tiče obnašanja za mizo: tu pričakujem lepo obnašanje, da sedi za mizo, ne teka okoli, ne pljuva, packa, se igra s hrano. Če počne karkoli od tega, jo enkrat lepo opozorim, naj tega ne počne ter tudi razložim, zakaj ne. Če nadaljuje, ponovim prej izrečeno, z dodatkom, da bo naslednjič ostala brez kosila. Če še nadaljuje, ostane brez kosila. Pride pa do tega zelo redko.
Če hrana ostane, jo zamrznem ali jo dobi kuža.
Za ostale obroke si lahko sama izbere, kaj bi jedla, s tem, da ji ponudim na izbiro kake tri stvari. Kar izbere, mora potem tudi pojesti, drugega ne dobi, četudi se po dveh žlicah jogurta spomni, da bi pa nekaj drugega. Če pripravim kaj novega, pa vnaprej reče, da ne bo, ji prijazno rečem, da bi bila zelo vesela, če bi vsaj poskusila. Jo ne silim, če noče. Potem krožnik pustim zraven nje na mizi in se je že večkrat zgodilo, da je po 5-ih minutah začela sama od sebe jest.

Meni osebno je hrana užitek, zato ne vztrajam na tem, da bi moral vsak jesti vse. Meni določene stvari ne pašejo, enako je tudi z ostalimi ljudmi, zato kuhamo take jedi, da so všeč vsem. Zgoraj si napisala, da starejša skoraj ne je zelenjave. Tudi naša jo ne mara, če je kuhana ali v solati. Poje pa precej zelenjave tako mimogrede, ko skupaj priprvaljava kosilo, npr. reže koreček in ga nekaj poje še zraven, podobno tudi papriko ali paradižnik. Solato je samo neokisano.

Pljuvanje: če bi pljunila na knjigico, bi ji dala robček, naj knjigico obriše, potem pa bi ji knjigico zasegla s pojasnilom, da se ne pljuva, ker je to nevljudno in nesramno. Če jo kaj moti, naj pove, kaj jo moti, vendar naj to naredi na lep način, tako, da jo bomo razumeli. Npr. naj pove, jezna sem, ker... Žalostna sem, ker... Želim si,... Če bi pljunila na tla, bi morala pobrisati po tleh ipd.

< Sporočilo je popravil Ankica -- 9.11.2009 0:04:50 >

(odgovor članu Nenya)
  Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: hrana (spet)
9.11.2009 0:30:49   
ČebelicaMaja
mi ravnamo z manjšimi odstopanji tako kot je napisala Ankica- se pa pojavi problem, ko hočem bit dosledna, da do naslednjega obroka ne dobi vmesnih prigrizkov- ker postane zaradi lakote nemogoča- sitna, jokava, nerazpoložena in ji potem MORAM dat nekaj v "kljunček", saj bi bil sicer v hiši samo prepir...
...je pa naša pediatrinja rekla, da se okoli 3 leta začne obdobje neješčosti pri otroku (takrat običajno otroci postanejo bolj suhi in zrastejo v višino) in naj je takrat ne silimo preveč s hrano, ker ji lahko uničimo naravni odpor do hrane kar ji bo škodilo kasneje, ko otroci enostavno nimajo mere... ampak se pa držim tega, da vsaj proba vsako stvar, ki jo skuham, da se vsaj navadi nekako na ostale okuse. Pa res ful sem vesela in ji to tudi pokažem in povem, kadar poje "zdravo" hrano (zelenjavo, sadje, ribe)...

...ampak vsak otrok je drugačen in eno tako neješčo imamo mi ta mlajšo- tukaj je pa obup in je pediatrinja rekla, da jo je potrebno tudi malo posilit, ker se sicer sploh ne bo naučila jest in gizt- tako da jo dve, največ tri male žličke silim, potem pa včasih ugotovi, da ji je dobro in je, včasih pa naglas protestira, takrat pač opustim svoja prizadevanja, ker tako ali tako nič dobrega ne bi dosegla...

Hočem rečt, res je vsak otrok primer zase in drugačen, in včasih brez da bi vsaj malo silili ne gre...pa dejansko ta mlajši kot goba sprejema vse, kar starejši počne, tako da so posledice dvojne...te povsem razumem in je tudi prav, da ji ne dovoliš, da se tako obnaša... morda začnite počasi z eno žlico ali dvema, pa s pravili in posledicami obnašanja pri mizi, na katera jo opozori, še preden daš kosilo na mizo- pri nas je to zelo zaleglo.

_____________________________

Življenje je plamen, ki dogoreva, toda vsakič, ko se rodi otrok, znova zažari. (George Bernard Shaw)

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   RE: hrana (spet)
24.11.2009 15:50:59   
ronja
Si omenila to temo na drugi temi, pa me je firbec matral, pa sem šla pogledat.  Tudi jaz bi rekla, da je ne sili, da mora pojest veliko - da proba, se mi zdi fajn, samo jo poizkusi lepo prepričat, če pa ne gre, pa pusti - je itak tudi zgrda ne boš uspela, se mi zdi... Tako samo ve, da je to njeno "orožje", ker te lahko ob živce spravi s tem...
Mojidve sta sicer še mali, vendar sta imeli tudi svoja obdobja, ko se je kakšna naenkrat odločila, da ji ena hrana ni všeč. nisem silila, nisem ponudila takoj naslednji dan, sem pa spet ponudila, kot da nič ni bilo. in je spet jedla, ko da "nikad ništa nije bilo".

V eni knjigi se mi zdi en par fajn idej o prehrani izbirčnežev (fussy eaters oni pravijo), kako jim jo ponudit, da jo pojejo. Evo, par idej:
- naj kakšen dan on izbere jedilnik
- včasih zamenjaj prostor, kjer jeste: recimo narediš "piknik kosilo" v parku, iz dek in stolov narediš "šotor" in not taborita in jesta
- dostikrat otroci rajši jejo v družbi vrstnikov - vem, da nista doma, ampak mogoče imate vseeno kake prijatejle z otroki v bližini - povabi jih na kosilo - otroke mislim... da bojo skup jedli
- zakamufliraj nepriljubljene jedi (beri: zelenjavo;) v razne raviole, žepke, kremne juhe,...
- naredi jedi privlačne na pogled: pica v obliki ure, skutna strjenka v obliki metuljčka, sendvič  z izsekano rožico iz paprike itd...

delamo pa podobno kot ankica.

(odgovor članu Nenya)
Neposredna povezava do sporočila: 17
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





Zato bi se morali otroci več igrati
Igra spodbuja otrokov razvoj, od ustvarjalnosti in motoričnih spretnosti do logičnega razmišljanja in socialnih veščin. ...
Najlepša praznična hiša, ki osvetljuje spo...
Hiša Weingartnerjevih v Zagorcih je letos znova zasijala v več kot 100.000 lučkah. Družina je obudila tradicijo dedka Fr...




Jaslice ali varuška
пеперутка16

Bi otroka raje vpisali v vrtec ali najeli varuško?