pomlad08
|
Živjo!
Pri nas smo bili tudi vajeni glasnega govorjenja, še posebej jaz :) Glasen govor v kombinaciji z obilico petja in pegadoškim poklicem je privedel do težav z glasilkami (vozlički) lansko jesen. Na ORL sem dobila krasno logopedinjo, ki me uči tišjega, mirnega, počasnejšega govorjenja. Najprej sem bila čisto nesrečna, ker se je fuuuul težko odvadit načina govora (se mi je zdelo, da to sploh nisem jaz, če govorim tiho in mirno), ampak zdaj sem pa zelo hvaležna za to izkušnjo, ker sem najprej umirila sebe (meni je bilo to blazno težko, ker prihajam iz 8članske družine, vsi glasni in zgovorni in ni šlo drugače, kot da takorekoč vpiješ) in posledično še otroka, ki sta bili na meji glasnega govora. Zdaj vsi, vsaj večino časa, govorimo tišje in mirneje in je krasno.
Tako da vsem s podobno težavo priporočam, da počasi počasi poskušate spremeniti način govora, se splača. Ampak se moraš skoz opominjat, oz. še bolje, če te kdo drug (jaz sem zabičala možu in otrokoma, da me morajo opozorit, če sem preglasna - veš kok se jim fajn zdi! )
Ja, pa logopeda priporočam, absolutno! Saj verjetno vzame vsaj na 1. pregled tudi otroške preglasne govorce, lahko vprašaš ... Jaz prej sploh nisem vedela, da se logopedi tudi s tem ukvarjajo, sem mislila, da so samo za R-je porihtat :)
< Sporočilo je popravil pomlad08 -- 7.11.2013 16:42:44 >
|
Natisni
še sreča da je moj bolj tihe sorte k če bi še on tok govoril ne vem kako bi se pol zmenili kdo je na vrsti
) jaz pa kar ropotam tja v tri dni. In polža se prilagaja. Ko je z njim, govori bistveno tišje, kot če je z menoj. 
še sreča da je moj bolj tihe sorte k če bi še on tok govoril ne vem kako bi se pol zmenili kdo je na vrsti
