MarijaPo
|
Moja porodna zgodba se zacne ob enih zjutraj. Zbudili so me namrec popadki in ker jim nisem verjela, sem skusala nazaj zaspat, vendar kar niso nehali, zato sem jih zacela stopat, da vidim na koliko minut so. Imam tisto gumijasto digitalno uro iz IKEAe in ta mi bo za vedno ostala v spominu. Bili so na pet minut. Takrat sem zbudila Igorja in mu povedala, da so na pet minut in da bi mogoce morala jet v Postojno. Igor je vse lepo poslusal, potem pa rekel: Pridna si. Se obrnil in naprej spal. Sploh ni poslusal kaj mu govorim. V drugo sem bila bolj odlocna in sva le vstala.
Igorju se je zdelo ful pomembno, da se obrije, da bo lep.
Voznja v Postojno je bila skrajno kul. Z najinim novim starim berlingotom sva brzela mimo romunskih tovornjakov in meni se je zdelo, kot da grem na kaksno srednjesolsko ekskurzijo z naso znamenito uciteljico umetnostne zgodovine Narciso.
V postojni sva najprej zgresila vhod, tako da sva morala okrog hise, popadki so bili ze na tri minute.
Potem je sledilo britje in klistir (klistir totalno rula, se nikoli v zivljenju se nisem s tako vnemo in zanosom pokakala). Potem sem izpolnjevala neke papirje, kar je bilo fino, ker sem se zamotila in me ni prevec bolelo. Takrat sem si ze pomagala in sem si med popadki v mislih pela: Tam kjer murke cveto. Se posebi mi je sedel del: mirno poje, ki sem potem ugotovila, da ga sploh ni v tej pesmi.
V porodni je bilo kar divje, od vsega me je najbolj bolel hrbet in nic se ni dalo narest glede tega. Popadki so sicer boleli, vendar je hrbet nadvladal. Ko sem dobila epiduralno, sem se od strahu, bolecin v hrbtu in popadkov ze tako tresla, da smo le s tezavo vnesli kateter. Ucinka nisem cutila, ker me je ob koncu popadka zagrabil nek krc v hrbtu in neznansko bolel.
Mislim, da bi bil porod na vodni postelji zame neskoncno blazji in mirnejsi. Ko je bilo ze res nevzdrzno, sem stela pike na linoleju.
Potem sta poleg babice Sonje prisli se dve sestri, se postavili obme, nekaj govorili, tako kot tudi babica Sonja (sama vec nisem razumela nicesar kar so govorile) in v nekaj minutah in potiskanjih, je prisla na svet mala, a nadvse glasna in simpaticna Eva. Babice so se cudile, ker je se brcala tudi, ko je ze imela glavo tik pred ciljem. Eva je vsekakor prava mala borka.
Potem so mi jo pokazali od blizu, vendar se mi je vid nekako poslabal in sem videla samo ogromno zrelo pred mano, ostalih delov Eve pa ne.
Potem so jo zrihtali (pocutila sem se nekako neprisotno) in jo dali Igorju, da jo je popestoval, meni pa so pomagali iztisnit se posteljico, katere Igor kljub trendu ni hotel pojesti. :)
V naslednjih minutah nisem prav dobro spremljala situacije, ker sem bila popolnoma hin. Odpeljali so me v sok sobo, ker je bila guzva. Tam je bil mir in sva imela z Igorjem in seveda z malo Evico vec trenutkov zase. Najbolj od vsega me je skrbelo, ker sem vedela, da bo moral Igor domov. Nadstandardna soba je bila namrec zasedena. To me je neznansko grizlo. Eve sploh se nisem dojemala.
Sva pa z Igorjem uspela posnet kratek film, kjer je Igor opisal kako je bilo pri porodu.
Potem so me odpeljali, Igor pa je sel domov.
Naslednja dva dni na oddelku sta bila kar v redu, imela sem super cimri, vse smo bile kot nove ribe v akvariju - vse nas je presenetilo in prav nedolzno in naivno smo vstopale v svet materinstva.
Tretji dan sem dobila nadstandardno sobo (sobivanje s partnerjem) in ostala dva dneva sta bila zelo v redu, ker mi je bil Igor res ful v oporo. Zadnji dan sem sicer dobila tisti grozni naval mleka, ko bi lahko kar bobnal po joskah, ki ni odnehal se tri dni.
Eva je izjemno hiter clovek - v tem tednu in pol zivljenja, kolikor je na svetu, je ze uspela najti navdusenje nad naso veliko stensko uro, se nekajkrat dret tudi po dve uri skupaj, vzljubiti plisasti bel oblacek, ki poje in se natempirati, da kaka in lula ravno med previjanjem, zraven pa nedolzno gleda, ali pa opazuje modrega sloncka, ki ima rdece in rumeno uho.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
