Mariposa
|
Jaz sem bivšega spoznala na chat kanalu. Takrat nobeden od naju ni iskal novega partnerja, tako da sva pol leta samo chatala, nato pa se iz gole radovednosti dobila, in iskrica je preskočila. Skupaj sva bila tri leta in nekaj časa je bilo popolno, potem pa sem ugotovila, da vseeno nisva za skupaj, ker sva si preveč različna in da ima on lastnosti preko katerih zaradi svojih načel ne morem. Jah, kaj bo v bodočnosti ne vem,...trenutno sicer imam nekoga "ogledanega", samo še vem premalo o njem, da bi lahko rekla, da je on "the one". Če se bo izkazalo, da ni, ne bom rekla, da ni možnosti, da se ne prijavim na kak portal za iskanje partnerja. V primerjavi z dobrim "starim načinom" so plusi in minusi....minus je definitivno to, da je lepše spoznati nekoga v živo, ga zagledati, doživeti občutek šibkosti kolen,...je pa res, da so ponavadi taki ali oddani, ali niso pripravljeni na vezo, skratka lahko je boleče. Pri internetnih stikih pa točno veš, da je tam nekdo zato,da spozna partnerja ali sex buddya , je pa res, da srečaš vse vrste debilov. Plus mi je tudi to, da lahko nekoga kolikor toliko spoznaš že pred srečanjem, ker tudi če naklada in igra, vseeno vse ne more in ga slej ko prej "prebereš". Pa še zanimivo se mi zdi, ker lahko pri pregledovanju oglasov izbereš npr. starost, višino, izobrazbo, kar je pri meni precej pomembno . Če zaključim, sem pristaš spoznavanja partnerja v živo, če pa tam nekdo nima sreče, pa ne vidim razloga, da ne bi poizkusil še prek interneta
_____________________________
Ko tonemo, je najbolje, da potonemo prav do dna, saj se lažje odrinemo kvišku, če se najprej dotaknemo tal.
|