Anonimen
|
še enkrat se javljam, da malo bolj opišem situacijo.
MIŠEK - imam samo enega!!!!! ta je musliman
je pa tako, da imava že enega otročka. Preden sva se za družino odločila, sva se dogovorila, da otroka ne bova vzgajala ne v katoliški in ne v muslimanski veri, da mu bova samo predstavila eno in drugo, ko bo dovolj star pa se naj odloči kaj želi biti...
nekaj časa sem živela pri njih doma in takrat se je tudi začelo...starši z nobeno stvarjo ki sem jo naredila niso bili zadovoljni (še bolj zato, ker so si želeli, da bi sin domov pripeljal muslimanko in ne dekle druge narodnosti). Tu me je moj vedno tolažil, da se nimam kaj sekirat in da se je on odločil zame in ne njegovi starši. Videl je, da tako ne moremo živeti. Po hitrem postopku smo se odselili - sedaj živimo pri mojih starših (kar je njegove še bolj vrglo iz tira, saj pri njih naj bi sinovi ostali doma, in dekleta pripeljali k sebi). Ne živimo v istem stanovanju, le v isti hiši, z ločenim vhodom, ločenimi števci....
tu je šele videl, kako drugačno je življenje pri nasi in to mu ustreza....
njegovi starši pa so se postavili po robu. Mati me ponižuje, da nisem spoštljiva (vse sem ji naredila, vozila jo okoli, vse vse vse - ko sem bila noseča, sam opravljala vsa dela v hiši ona pa je gledala nadaljevanke, medtem ko je zvečer svojemu možu rekla, kako je utrujena in da jaz nisem nič delala). Tu sem jim tudi svoje povedala in nisem varčevala z besedami, kar jih je še bolj vrglo iz tira, saj mora biti mlada vedno tiho. Najprej sem jim sicer hotela povedati na lep način, da to kar počnejo ni prav, samo sta se potem oba spravila na mene. No tu, pa je mene zabolelo. Moj je bil zraven med prerekanjem in ni rekel niti besedice, ni se postavil zame ampak kot kak potulen cucek gledal v tla. Oče z njim dobesedno pometa in tudi ta mora narediti vse kot reče oče - to je pri njih spoštvanje!!!! (še ena cvetka - pri svojih 25ih je moral vprašat, če gre lahko ven na pijačo, jaz pa naj bi ga vprašala, če grem lahko k svojim staršem na obisk!!!!! halo!!!! to je zame poniževanje in ne spoštovanje)
prav tako so hoteli, da dam tudi sama celoten kupček svoje plače k njim, z njim pa naj bi upravljal oče - ja valjda!!!!
v glavnem, do nasprotij, je prišlo, ker jih nisva ubogala. Naj napišem, da moj ni tradicionalni musliman in da mu je naše način življenja super - nikoli me tudi ni silil v njihovo vero, medtem ko so starši druga pesem....moj dragi pa je v precepu. Edino kar ima od te vere je res to, da mu je družina sveta in spoštovanja vredna - zato se tudi ni nikoli postavil zame, ker so ga vzgojili v tej smeri, da se staršem ne oporeka.....za ostale stvari v njihovi veri mu ni (nikoli se ni držal njihovih praznikov, molil in ne jedel svinjine, praznuje celo naše praznike)
edina slaba plat moje zveze so njegovi staši, ki nama ne pustijo, da bi zaživeli tako kot želimo...vedno ko pride domov od jih, je slabe volje, ker mu kar naprej nekaj pridigajo (sama pa pri njih nisem več zaželjena)
sedaj sem se pa razpisala.....ampak sem sigurno še kaj pozabila....
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Pa za tistegale Joška Jorasa imava vsak svoje mnenje. 
Moja največja napaka in najslabša izkušnja v življenju,..pri 20tih sem se spustila v vezo z muslimanom,..toliko psihičnega nasilja, toliko trenutkov na meji fizičnega pa še nikoli. Pa toliko izkoriščanja, isiljevanja in ukazovanja,..ma dej še zdej se mi dvigne pritisk, ko samo pomislim na to...
) in če nisi njihove vere je težko shajti z njimi. Vendar KJER JE VOLJA TAM JE POT!!! 
