mamči
|
V Sloveniji ne vem, če boš našla koga, ki je pripravljen na svojo roko vodit porod doma. Ker to v bistu ni niti vpeljano, niti se tega ne poslužujejo, je malo verjetno.
Kljub temu, da sem sama med. sestra se zelo bojim vsega, kar bi mogli na meni "opravit", odvzem krvi ajd še gre,kaj več pa groza. In to res !!
Pri prvem porodu sem bila sfiksirana na popadke, pa na mojega dragega, pa čist nora od želje, da končno vidim  in seveda se mi ni sanjalo, da bi se kje kakšne igla prikazala  . Ker sem se zelo slabo in počasi odpirala, je zdravnik priporočal apaurin. Najprej sem se še nekaj borila, češ saj nisem nervozna pa to, no pol sem pa popustila. Pa pride sestra z injekcijo, pa se mi približa, pa jaz pravim : ja kaj je to ??
Čist po resnici - oči so mi direktno ven istopile, ko sem zagledala iglo, mislila sem da bom dobila tabletko. Ti povem, da sem tako zablojeno gledala, da so se začeli vsi smejat - ena mini, mini iglica, jaz pa v močnih popadkih... Ko sem končno popustila, so me pošlihtali in jim pravim : pa prosim nežno, joj pa hitro.... Pa sem še kr nekaj debatirala, ko se spet vsi začnejo smejat, kajti injekcijo sem že dobila in niti nisem vedela  .
Moj dragi se še danes smeji, ko se spomni, saj meni je v bistvu tud smešno, ampak prej še nikoli nisem dobila injekcije (razen ceplenja) in sem se res bala. Ostali so pa verjetno mislili, da se šalim.
V ustih imam k sreči samo eno plombo, šolskega zdravnika (ki ga nikoli nisem obiskala) sem imela nekje do 22 leta, pol so me te končno prisilili, da sem si našla svojega - ki me je videl 2x - 1. zaradi povečanih bezgavk in 2. ko mi je potrdil bolniško 14 dni pred porodniško. Ne lažem, videla me je samo sestra, ki je vse
pošlihtala.
Toliko na kratko, kako se jaz bojim. Pa se mi zdi, da se še bolj ravno zato ker delam v zdravstvu. Pa ne zato, da bi imela slabe izkušnje (ne pri drugih in ne pri meni), pač nek strah je pri meni, ker vedno pri svojem zdravju vidim vse oh in sploh.
No, pa sem kljub temu 2x rodila in ne ravno hitro in ne zlahka. Pa ti povem, da sem se vsakič ko je vstopil zdravnik ali sestra v sobo neizmerno razveselila, kajti vedno so me potolažili in mi vlili dobro voljo in predvsem me napolnili z pozitivno energijo.
Pa ti povem, da bi še šla rodit, pa sem taki strahopetec ! Misli samo na tisti prečudoviti, edinstven občutek, ko ti čisto tvojo, majhno, nebogljeno detece pložijo na trebuh. In ko prvič zajoka in te pogleda s tistimi malimi očkami in se prisesa na tvoje prsi  .
Pa vedi, vsi ki bodo ob tebi, ti podo želeli le olajšat in pomagat.
Drži se in še kaj se javi 
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
če pa on ne utegne pa mami. Mogoče se kdo čudi ampak kaj me briga...jest že vem zakaj. Ti se sam ne sekirej, sej bo kmal za tabo. 
Hvala mamči pa tudi drugim, ki me bodrite. Tudi o tem, da bi doma rodila, sem razmišljala, vendar se bojim za svojega 
