Anonimen
|
No, prav, potem sem pa jaz prva, ki še nisem na svojem. Zaenkrat smo v najemu in ker s Kamikazo nimava možnosti kreditov (jeb**** take službe!), ni šans, da sploh kaj kupiva, kaj šele stanovanje. Če bi se lahko, bi se takoj zakreditirala. Ne samo za pol življenja, ampak še za po smrti, če je treba. Zmožna sem plačevati mesečni obrok 100.000 SIT, ampak banke to pač ne zanima, ker mi manjka en ničvreden papirček. Bo že...
Trenutno delam na tem, da pridem do neprofitnega stanovanja (plačam 10% vrednosti in sem do smrti tam, po moji smrti pa so lahko tudi moji otroci itd.), če ga pa ne bom dobila, pa tudi prav. Čez približno 5 let gresta tašča in tast v penzijo in sta že rekla, da bosta stanovanje v Ljubljani (večje enosobno, ki se da urediti v manjše dvosobno) prepustila Kamikazi, onadva pa se bosta preselila na Plitvička jezera, kjer imata hišo. Če pa se Kamikaza in njegova sestra ne bosta mogla zmeniti, kdo bo dejansko v stanovanju (uradno bosta lastnika oba), se bo pa stanovanje prodalo in denar delilo na polovico. Na srečo je na dobri lokaciji in dosti vredno.
Takšno razmišljanje je sicer grdo, ampak ko bosta pa tašča in tast pokojna, bo pa Kamikaza podedoval še dve hiši tam okrog Plitvičkih jezer, zemlje pa toliko, da ni šans, da jo prehodiš peš. Z gozdovi in vsem ostalim vred. Samo jezera ne bo dobil, če se lahko malo pohecam.
In jaz, kot večni optimist, bo rekla takole - če ne prej, pa čez približno 30 let, bomo na svojem. Glih za našo penzijo.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Zato bi vas vprašala,kako ste vi prišli do svojih stanovanj? Ste se zakreditirali za pol življenja, vzeli stanovanje na hipoteko, imate dovolj denarja, da ste si ga kar kupili? 
Imava enega otroka, sedaj pa čakamo drugega otroka in bo vse skupaj čisto premajhno. Ker imava oba s fantom službe za nedoločen čas, sva razmišljala, da bi si kupila večje stanovanje, pač se zakreditirala za pol življenja, pa vendar bi bilo to enkrat naše. Vendar, kako preživeti potem iz meseca v mesec? Bomo zaradi tega životarili celo življenje, samo zato, da bomo imeli svoje stanovanje? Stanovanja pa niso poceni, pod 15000000 nimaš kaj, če hočeš spodobno dvo-tri sobno. Torej bi morali dajati 100000 na mesec za kredit, potem pa so tu še položnice, pa hrana, pa preživeti, tako visokih plač pa tudi nimava, če štejemo še kredit za avto
država, kako zelo nam pomaga, da preživimo - pa še obdavčiti hočejo sedaj stanovanja in avtomobile. Mi pa naj preživimo z 10000 tolarji na mesec, da lahko živimo na svojem
).
