Anonimen
|
Glej, Seven, ne poznam te osebno in verjetno veliko ne vem o tebi ampak recimo da sem o tvoji situaciji kar veliko prebrala. In razumem, zakaj tako razmišljaš, in vem, da ti ni lahko. In ti res želim vse najboljše in da bi se ta kalvarija z Emo čimprej rešila in uredila, ti pa spočila in "zaživela". Razumem tudi to, kar želiš povedati, in se delno strinjam s teboj. Delno zato, ker mislim, da mami, ki je pred porodno depresijo ali celo v depresiji, ni potrebno ravno na dopust. Saj lahko ostane ob otroku, z otrokom pa se v tem času bolj intenzivno ukvarja kdo drug. Sicer pa razne depresije in slaba počutja najbolje preganja in prežene šport. Že ena ura telovadbe na dan pomaga, kaj več pa verjetno naredi čudeže. Za to ni potreben enotedenski dopust! Če si zraven vzame še uro na dan za branje knjig ali revij, odvisno kaj jo bolj veseli, in kak popoldan na teden za kak klepet s prijateljicami, otrok tega ne bo občutil. Enotedensko odsotnosti pa zagotovo bo! Druga stvar so mame, ki so z otrokom, za otroka pa ne naredijo ničesar. Se tudi deloma strinjam. Deloma spet, ker menim, da otrok potrebuje tudi kvantiteto in ne samo kvalitete. In če že kvalitete nima, naj ima vsak kvantiteto. Idealno je seveda oboje. Večkrat opazujem svojega sina, kako se igra, razmetava, sprehaja,... in išče, če sem zraven. Pa mi ni treba z njim brat knjige, peti pesmice, igrati besednih iger ipd. - dovolj je, da sem fizično prisotna. Kdaj drugič pa je seveda potrebna tudi kvaliteta - prej opisane dejavnosti. Starši, ki so s svojim otrokom uro na dan, in pravijo, da je s tem za otroka odlično poskrbljeno, saj ima takrat kvaliteto, se hudo motijo. Zakaj, sem napisala že zgoraj.
|