snorlax
|
Meni se zdi tudi zelo grdo, da se otroci kregajo za premoženje svojih staršev. Mogoče zaradi tega, ker sem jaz to kalvarijo preživljala v zvezi z moževimi starši. Mojemu možu sta starša na njuno željo (jaz sem bila proti, ker sem že takrat vedela, da je to mlinski kamen okrog vratu) zapustila kmetijo, s tem, da nista nikomur od drugih otrok nič izplačala, ampak določila, da jim mora izplačati moj mož. To se zdi vsem ostalim OK. Najboljše je it od doma, na svoje, ne briga te, če je treba starše peljat v trgovino, k zdravniku, v cerkev, potem pa še zahtevat denar in prit domov vsako nedeljo z 10 dag kavice starše hujskat. Jaz vam povem iz svojih izkušenj, da grem raje pod smreko in ne zahtevam nič od doma, kot da prevzamem nase hišo, zemljo, starše in lahko rečem - adijo, moj lajf. Tisti, ki tega ni probal, ne ve, kako je. Vsi pravijo: "Tebi velja, ti si dobil vse doma, ti imaš stanovanje zastonj." Nihče pa ne pomisli, da bo tisti, ki je ostal doma moral skrbeti za starše do smrti, če jih bo dal v dom, pa plačevati oskrbo. Jaz vem, da če bo moj brat dobil od mojih staršev hišo, si jo bo krvavo prislužil. Moja starša sta čisto OK, samo jaz z njima ne bi živela, ker znata biti na trenutke fajn težka. Poleg tega bom jaz, če mi bo pasalo, šla na obisk, če mi pa ne bo, pa ne. On bo moral bit pa skoz zraven njih in vedno, ko bosta kaj rabila, bosta najprej rekla njemu, ker bo najbližje. Poleg tega pa gledam še z drugega zornega kota, kot starš. Midva z možem zidava hišo z velikim odrekanjem. Že več let ne vemo, kaj je dopust, kaj je morje, kino, večerja. Trudiva se, da otroka zaradi tega ne bi bila prikrajšana. Sebi ne privoščiva dobesedno nič, ne novih cot, ne novega avta, čeprav bi bil že res potreben, ne zabave, otroka oz. tavečji, tamali je še premajhen, pa gre v kino, na rojstne dneve, dobi oblačila in obutev po svoji izbiri, hodi na plesne. Zdaj mi pa naj čez 10 ali 20 let začne sponašat, kaj sem dala bratu, pa njemu ne in da mu pripada polovica ali ne vem kakšen delež hiše, za katero z možem krvavo garava in si odtegujeva od ust?! Ne vem, če me ne bi prijela taka sveta jeza, da bi vse premoženje zapustila taprvemu mačjemu zavetišču, ki bi ga našla v imeniku. Zato se jaz kot otrok zavedam, da nimam pravice (čeprav po zakonu je - nujni delež) ničesar zahtevati od mojih staršev ali brata. Če mi kdo kaj podari, je OK, če ne - je tudi OK. Njuno je in imata vso pravico, da s svojim delata, kar hočeta. Se opravičujem, ker sem se razpisala, ampak take teme mi pa nabijejo pritisk na 300!
_____________________________
LANI: - 18 KG LETOS: ????
|