Anonimen
|
Ne vem, če se spomnite, sem pred kratkim pisala na temo "POtrebujem vaša mnenja. V glavnem, imam težave v zvezi. S partnerjem nekako ne funkcionirava več tako kot bi mogla. Pa sem se po tistem, ko sem napisala sem gor, res trudila, sem bila razumevajoča, šla sva na večerjo, se pogovarjala, pa sem povedala svoje zahteve (da je več z mano in otrokom, da opravi kako delo v gospodinjstvu...skratka, nič velikega) in se je strinjal, mu je bilo to logično. Žal pa sprememb ni od nikoder. Najbolj me pa boli, da skoraj nič ne skrbi za malo. V desetih mesecih, kar jo imava, ni še enkrat ponoči vstal, ali pa zjutraj prej in meni pustil mal spati. Ne, gospod spi do 11ih in dlje.Tudi na morju mi ni privoščil niti enega jutra. Pa mi niti približno ni težko vstat za otroka. Meni bi veliko pomenilo že to, da bi on vsaj kdaj z nama vstal in bi zajtrkovali kot družina. Ne, on je ves ubogi in utrujen (od česa le?). Danes mi je pa počil film. Sem mu rekla, da bi lahko jutri šli na kak izlet in naj gre prej spat (buli Tv ali je pred rač tudi do treh, štirih). Pa je rekel, naj neham sitnarit. Potem sem mu še poočitala, da ni pripravljen nič naredit za tamalo, pa je rekel, da sem itak jaz na porodniški in da nima nič drugega za počet. Saj sem res, vendar a to pomeni, da zato on ne rabi narediti nič? Nikoli je ne previje, je ne nahrani... V glavnem, posvetilo se mi je, da se kljub obljubam ne bo nikoli spremenil. Da čakam zaman. Boli, a vem, da je edino prav, da grem. Vse bi bilo ok, če bi le imela kam. Resnično nimam. Kot sem že rekla, domov ne morem, ker žal ni niti ene sobice proste. Tam živi že 8 ljudi. Kje pa tako hitro najt stanovanje? Imate kakšno idejo? Pa tako se bojim sprememb...
|