GATA
|
Če nebi bilo življenje tako polno tegob, bi bil verjetno vsak bolj srečen. Niti ne vem kje naj začnem, da bo zgodba imela čim bolj smisel in da ne bo zgolj nakladanje. Vse priznam, da znam biti težek človek in bla bla vse ostalo kar še paše zdraven samo..... me pa vse skupaj boli in tišči . Naša družina je sestavljena kot povprečna slovenska družina; mama, oče, jaz in 9 let starejša sestra. Živimo v hiši na vasi. Ko sem bila še v srednji šoli je živela v hiši še babica, ki je imela spodnji del hiše, mi smo bili v zgornjem delu. Ker je bilo babici preveč cca 100 m2 in ko se je nam pridružil še sestrin fant, je babica predlagala, da bi spodnji "štuk" razdelili na dva stanovanja. Eden je bil manjši (kjer je bila sestra), babica pa je imela večji del. Ko je sestra zanosila je babica predlagala, da bi se zamenjale. Da bi šla ona v manjše stanovanje, sestra pa v večjega. In so se premenjale. Med tem sem jaz končala srednjo šolo. Ker nisem bila sprejeta na noben faks, mi je mami plačala prvi letnik faksa, kasneje bi pa tako že nekaj staknila za delati, da bi si ga plačala sama. Ker mi na faksu ni šlo, sem še bolj intenzivno iskala službo. Med tem je sestra rodila in porodniška se ji je bližala koncu, otroka pa niso sprejeli v vrtec, starša v službah, sem bila alternativa varstvo otroka jaz. Valjda ni bilo problema. No pa sem bila varuška. Samo denarja nisem dobila nič. Pa sem rekla, ma kaj bom obremenjevala sestro z denarjem in sem tako rekla, da bo dala ko bo imela. Čeprav bi mi takrat prišel prav, ker nisem imela službe. Potem je sestra dobila vrtec in jaz sem se čez nekaj časa zaradi nesoglasij z mamo odselila k fantu. Sem rekla, da pač za čas dokler ne dobim službe. Pa tudi tam nisem zdržala, sem se "udarila" z bodočo taščo. Pa sem prišla nazaj domov. Dobila sem službo vmes zamenjala za malo boljšo. Ker se doma spet nisem razumela z mamo, sem fanta postavila pred dejstvo. Ali si bova pri njem urejala stanovanje ali pa se zapufala do amena in v stanovanje. Pa je padla odločitev, da pri njemu doma v hiši. Tako sem se spet odselila k njemu nazaj. Pri njemu je bilo boljše ker sva imela svoj vhod, ker sva prvič bila v bistvu skupaj z njegovimi starši. Da on ni bil kaj hudo prida ne bom govorila (pač huda zaljubljenost), ni imel stalne službe tako da podporni zid sem bila jaz. Pa me je zasnubil. In sva se poročila. Starši so se združno odločili, da bodo dali kot darilo vsak polovico ohceti. Po petih mesecih zakona (verjetno pa še prej) je on našel drugo . Tega ne bom razlagala, saj je verjetno vsakemu znano kako in kaj je z varanjem. Samo zgodba je bila taka, da pa domov nisem hotela, ker me je že bilo tako itak sram, do nebes. Hvala bogu za tako službo kot jo imam, da imajo samske sobe. In sem se odselila. No starši so izvedeli in niso hoteli razumeti zakaj nisem hotela domov. No med časom ko sem se drugič odselila k fantu je umrla babica. Kljub nasprotovanju očeta so stanovanji (od sestre in babice) združili. Oče je hotel stanovanje oddajati, da bi se malo zunanjost hiše uredila. Sestra je med tem rodila v drugič. No moj zakon je šel v franže, jaz pa v Ljubljano lizat rane od ločitve. Ampak ne, niso me pustili pri miru (starši). Pa dej prid k nam .... komaj sem se jih "otresla". Bolj ko sem jim govorila, da hočem biti sama bolj so neki drezal vame. Ko so hoteli, da pridem na neko predstavitev, sem se branila na vse viže – uspešno. No pa me pokliče mama spet, vsa vesela, da bo šla na predstavitev sestra, pa če pridem pazit otroke. No nikakor nisem mogla dopovedati, da pa če že pridem grem pa loh tud na predstavitev.... No sem prišla pazit otroke. To je bilo prvič, da se sestra ni ukvarjala kdo ji bo pazil na otroke, ampak mama. V tam kjer sem živela sem spoznala sedanjega fanta, ki je zlat full, še dons ne morem dojet kaj sem počela z bivšim ????!!! Pa sva se skupaj odselila drugam v podnajem. Ampak ker v podnajemu ni nič tvojega, sem začela sanjati o nakupi kakšne manjše hiške. Tu me je "ustavila" moja mama, da taka investicija ni ravno najboljša (nikoli ne veš kaj dobiš), da bi raje zidala svojo hišo, ona pa bo dala zemljo. NO tako je padla odločitev, da sem se z novim fantom preselila nazaj domov. Nič ne rečem, najbolj racionalno oz. Varčno. Vendar moja pričakovanja so bila drugačna od vseh ostalih. Mislila sem, da se bo v naši veliki hiši našel "plac" tudi zame. Saj trije vhodi v hišo...., no pošteno sem se zmotila. Sestra mi je takoj zabrusila, da na manjši plac ne bo šla, da je ne zanima kaj bom naredila. Da pa lahko zamenja s starši, če se bom JAZ tako zmenila. Ker oče ni hotel slišati, da bi se selil v sponji "štuk" smo se začeli pregovarjati. No končno mi je bilo zaupano, da če je hotela sestra takrat to, da ima dva vhoda, dve kopalnici, dve kuhinji in da hodi iz sobe v sobo če hoče kam priti, da tako tudi naj ima. Pa sem rekla OK. Po eni strani ima celo prav. Zdaj živim s starši. Sem noseča, o kakšni hudi parceli pa "zaenkrat" ne duha ne sluha. Sestre ne maram iz en kup razlogov, da pa sem vedno ustrežljiva, no ne pokažem, da gojim zamere. Ker je imela otroka, ji nikoli ni bilo treba pomagati. (doma imamo še nekakšno obliko kmetije). Sedaj na zadnje ji je bilo težko skuhati, ko so šli v gozd po drva. Po njenem bi morala kuhati jaz, ker itak nič ne delam. Ne samo hodim v službo in imam še popoldanski sp. Ne nič ne delam. Čeprav sem malodane vsak dan do 11 zvečer delala. Pa nič ne jamram. Tako sem se sama odločila. Tudi pri delitvi stroškov ni šlo gladko. Ker namreč vodo bi morali deliti na tri dele. Halo? Oni (4), starša (2) in jaz(2). Pa sta starša odredila: jaz plačujem elektriko onedva vodo. Ne glede na to da je elektrike kar občutno več, sem tiho samo da je mir. Ker mi ni bilo prav, da se tisto kar za ogrevanje del nafte, da se deli na tri dele je bilo spet vse narobe. Kjub temu, da glede na napačno vezavo, se je ogreval 300 l bojler preko 80l iz naše kopalnice zgoraj in to samo zato, ker so spodnji (sestra) točili vodo iz druge kopalnice. Ja so jih opozorili, ker sem se jaz začela že repenčiti, da nisem financ minister, da bom še njih podpirala z elektriko pa toplo vodo. Zato se je naročila še nafta za ogrevanje tople vode poleti. Ker takrat nisem dala nič zdraven in ker je nafto kupila sestra, se je nafta za ogrevanje pozimi razdelila na tri dele. No ne vem kako bo letos. Ma problemi se kar vrstijo, jaz pa ne najdem kakšne pametne rešitve. Če kaj rečem je pa vse narobe. Sestra me ni in me ne mara. Saj se nikoli ni potegnila zame. Pa mi je čisto vseeno. Sedaj se je pa zgodilo. Oče je dobil vabilo spet na neko predstavitev. Ker mam jaz teh čez glavo, sem mu takoj povedala da name naj ne računa. Pa je užaljeno odvrnil, da tudi ne računa, da bo šel že kdo drug. Sestra in njen. Pa sem takoj spet udarila, da se nebi kdo najdu da bom pazila na otroke. Pa mi je hitro dodal: Kar tiho bodi, boš kmal na istem kot sestra. To pa je vsaj zame že kaplja čez rob. Moj otrok še zunaj ni, ko se mi že meče pod nos, da mi bodo pazili otroka/e. Pa se sprašujem: vedno sem tiho, čakam na tisto "parcelo" (mimogrede naj bi bilo letos kako in kaj) in ko res ne gre se oglasim in rečem da mi kaj ni prav. Pa me vedno zatrejo s tem, da seka iz mene sovraštvo. (sem jim jasno in glasno dala vedeti, da če bosta premoženje delila naj ga tako, da se ne bom imela s sestro kaj pogovarjati) Na živce mi gre, ker ko ona kaj rabi je priliznjena, ko ji gre pa za lastno rit pa tud po men udriha, sam da doseže svoje. Kako naj ima človek takega človeka potem rad. In da je to še sestra. Ko mi dvigne pokrov, ko začnem o tem, da raj 100 let pufa, sam od teh kretenov stran, se pa pojavi moj dragi, ki me vleče nazaj. Da bova naredila hišo.... Sam to se ne naredi v kratkem času. In sem spet na začetku. Stisnem zobe..... Težko je pisati lepo kronološko, sploh če se spraviš pisat skoraj življenjepis. Se sproti nekaj še spomniš, al pa razmišljaš kdaj hudiča se je že zgodilo to; prej ali kasneje. Sej sem pozabila še sto stvari napisat. No to je moj lajf. Ne vem a sem problematična jaz ali oni.....
|