|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Sovražim jih čedalje bolj ... ali je upravičeno?
7.10.2005 14:59:47   
GATA
Če nebi bilo življenje tako polno tegob, bi bil verjetno vsak bolj srečen. Niti ne vem kje naj začnem, da bo zgodba imela čim bolj smisel in da ne bo zgolj nakladanje.
Vse priznam, da znam biti težek človek in bla bla vse ostalo kar še paše zdraven samo..... me pa vse skupaj boli in tišči .
Naša družina je sestavljena kot povprečna slovenska družina; mama, oče, jaz in 9 let starejša sestra. Živimo v hiši na vasi. Ko sem bila še v srednji šoli je živela v hiši še babica, ki je imela spodnji del hiše, mi smo bili v zgornjem delu. Ker je bilo babici preveč cca 100 m2 in ko se je nam pridružil še sestrin fant, je babica predlagala, da bi spodnji "štuk" razdelili na dva stanovanja. Eden je bil manjši (kjer je bila sestra), babica pa je imela večji del. Ko je sestra zanosila je babica predlagala, da bi se zamenjale. Da bi šla ona v manjše stanovanje, sestra pa v večjega. In so se premenjale. Med tem sem jaz končala srednjo šolo. Ker nisem bila sprejeta na noben faks, mi je mami plačala prvi letnik faksa, kasneje bi pa tako že nekaj staknila za delati, da bi si ga plačala sama. Ker mi na faksu ni šlo, sem še bolj intenzivno iskala službo. Med tem je sestra rodila in porodniška se ji je bližala koncu, otroka pa niso sprejeli v vrtec, starša v službah, sem bila alternativa varstvo otroka jaz. Valjda ni bilo problema. No pa sem bila varuška. Samo denarja nisem dobila nič. Pa sem rekla, ma kaj bom obremenjevala sestro z denarjem in sem tako rekla, da bo dala ko bo imela. Čeprav bi mi takrat prišel prav, ker nisem imela službe. Potem je sestra dobila vrtec in jaz sem se čez nekaj časa zaradi nesoglasij z mamo odselila k fantu. Sem rekla, da pač za čas dokler ne dobim službe. Pa tudi tam nisem zdržala, sem se "udarila" z bodočo taščo. Pa sem prišla nazaj domov. Dobila sem službo vmes zamenjala za malo boljšo. Ker se doma spet nisem razumela z mamo, sem fanta postavila pred dejstvo. Ali si bova pri njem urejala stanovanje ali pa se zapufala do amena in v stanovanje. Pa je padla odločitev, da pri njemu doma v hiši. Tako sem se spet odselila k njemu nazaj. Pri njemu je bilo boljše ker sva imela svoj vhod, ker sva prvič bila v bistvu skupaj z njegovimi starši. Da on ni bil kaj hudo prida ne bom govorila (pač huda zaljubljenost), ni imel stalne službe tako da podporni zid sem bila jaz. Pa me je zasnubil. In sva se poročila. Starši so se združno odločili, da bodo dali kot darilo vsak polovico ohceti. Po petih mesecih zakona (verjetno pa še prej) je on našel drugo . Tega ne bom razlagala, saj je verjetno vsakemu znano kako in kaj je z varanjem. Samo zgodba je bila taka, da pa domov nisem hotela, ker me je že bilo tako itak sram, do nebes. Hvala bogu za tako službo kot jo imam, da imajo samske sobe. In sem se odselila.  No starši so izvedeli in niso hoteli razumeti zakaj nisem hotela domov. No med časom ko sem se drugič odselila k fantu je umrla babica. Kljub nasprotovanju očeta so stanovanji (od sestre in babice) združili. Oče je hotel stanovanje oddajati, da bi se malo zunanjost hiše uredila. Sestra je med tem rodila v drugič.
No moj zakon je šel v franže, jaz pa v Ljubljano lizat rane od ločitve. Ampak ne, niso me pustili pri miru (starši). Pa dej prid k nam .... komaj sem se jih "otresla". Bolj ko sem jim govorila, da hočem biti sama bolj so neki drezal vame. Ko so hoteli, da pridem na neko predstavitev, sem se branila na vse viže – uspešno. No pa me pokliče mama spet, vsa vesela, da bo šla na predstavitev sestra, pa če pridem pazit otroke. No nikakor nisem mogla dopovedati, da pa če že pridem grem pa loh tud na predstavitev.... No sem prišla pazit otroke. To je bilo prvič, da se sestra ni ukvarjala kdo ji bo pazil na otroke, ampak mama.
V tam kjer sem živela sem spoznala sedanjega fanta, ki je zlat full, še dons ne morem dojet kaj sem počela z bivšim ????!!! Pa sva se skupaj odselila drugam v podnajem. Ampak ker v podnajemu ni nič tvojega, sem začela sanjati o nakupi kakšne manjše hiške. Tu me je "ustavila" moja mama, da taka investicija ni ravno najboljša (nikoli ne veš kaj dobiš), da bi raje zidala svojo hišo, ona pa bo dala zemljo. NO tako je padla odločitev, da sem se z novim fantom preselila nazaj domov. Nič ne rečem, najbolj racionalno oz. Varčno. Vendar moja pričakovanja so bila drugačna od vseh ostalih. Mislila sem, da se bo v naši veliki hiši našel "plac" tudi zame. Saj trije vhodi v hišo...., no pošteno sem se zmotila. Sestra mi je takoj zabrusila, da na manjši plac ne bo šla, da je ne zanima kaj bom naredila. Da pa lahko zamenja s starši, če se bom  JAZ tako zmenila. Ker oče ni hotel slišati, da bi se selil v sponji "štuk" smo se začeli pregovarjati. No končno mi je bilo zaupano, da če je hotela sestra takrat to, da ima dva vhoda, dve kopalnici, dve kuhinji in da hodi iz sobe v sobo če hoče kam priti, da tako tudi naj ima. Pa sem rekla OK. Po eni strani ima celo prav. Zdaj živim s starši. Sem noseča, o kakšni hudi parceli pa "zaenkrat" ne duha ne sluha.
Sestre ne maram iz en kup razlogov, da pa sem vedno ustrežljiva, no ne pokažem, da gojim zamere. Ker je imela otroka, ji nikoli ni bilo treba pomagati. (doma imamo še nekakšno obliko kmetije). Sedaj na zadnje ji je bilo težko skuhati, ko so šli v gozd po drva. Po njenem bi morala kuhati jaz, ker itak nič ne delam. Ne samo hodim v službo in imam še popoldanski sp. Ne nič ne delam. Čeprav sem malodane vsak dan do 11 zvečer delala. Pa nič ne jamram. Tako sem se sama odločila. Tudi pri delitvi stroškov ni šlo gladko. Ker namreč vodo bi morali deliti na tri dele. Halo? Oni (4), starša (2) in jaz(2). Pa sta starša odredila: jaz plačujem elektriko onedva vodo. Ne glede na to da je elektrike kar občutno več, sem tiho samo da je mir. Ker mi ni bilo prav, da se tisto kar za ogrevanje del nafte, da se deli na tri dele je bilo spet vse narobe. Kjub temu, da glede na napačno vezavo, se je ogreval 300 l bojler preko 80l iz naše kopalnice zgoraj in to samo zato, ker so spodnji (sestra) točili vodo iz druge kopalnice. Ja so jih opozorili, ker sem se jaz začela že repenčiti, da nisem financ minister, da bom še njih podpirala z elektriko pa toplo vodo. Zato se je naročila še nafta za ogrevanje tople vode poleti. Ker takrat nisem dala nič zdraven in ker je nafto kupila sestra, se je nafta za ogrevanje pozimi razdelila na tri dele. No ne vem kako bo letos.
Ma problemi se kar vrstijo, jaz pa ne najdem kakšne pametne rešitve. Če kaj rečem je pa vse narobe. Sestra me ni in me ne mara. Saj se nikoli ni potegnila zame. Pa mi je čisto vseeno.
Sedaj se je pa zgodilo.
Oče je dobil vabilo spet na neko predstavitev. Ker mam jaz teh čez glavo, sem mu takoj povedala da name naj ne računa. Pa je užaljeno odvrnil, da tudi ne računa, da bo šel že kdo drug. Sestra in njen. Pa sem takoj spet udarila, da se nebi kdo najdu da bom pazila na otroke. Pa mi je hitro dodal: Kar tiho bodi, boš kmal na istem kot sestra.
To pa je vsaj zame že kaplja čez rob. Moj otrok še zunaj ni, ko se mi že meče pod nos, da mi bodo pazili otroka/e. Pa se sprašujem: vedno sem tiho, čakam na tisto "parcelo" (mimogrede naj bi bilo letos kako in kaj) in ko res ne gre se oglasim in rečem da mi kaj ni prav. Pa me vedno zatrejo s tem, da seka iz mene sovraštvo. (sem jim jasno in glasno dala vedeti, da če bosta premoženje delila naj ga tako, da se ne bom imela s sestro kaj pogovarjati) Na živce mi gre, ker ko ona kaj rabi je priliznjena, ko ji gre pa za lastno rit pa tud po men udriha, sam da doseže svoje. Kako naj ima človek takega človeka potem rad. In da je to še sestra.
Ko mi dvigne pokrov, ko začnem o tem, da raj 100 let pufa, sam od teh kretenov stran, se pa pojavi moj dragi, ki me vleče nazaj. Da bova naredila hišo.... Sam to se ne naredi v kratkem času. In sem spet na začetku. Stisnem zobe.....
 
Težko je pisati lepo kronološko, sploh če se spraviš pisat skoraj življenjepis. Se sproti nekaj še spomniš, al pa razmišljaš kdaj hudiča se je že zgodilo to; prej ali kasneje. Sej sem pozabila še sto stvari napisat. No to je moj lajf. Ne vem a sem problematična jaz ali oni.....
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: Sovražim jih čedalje bolj ... ali je upra...
7.10.2005 15:09:25   
rija
Kot si napisala: tako je življenje. Ali ga sprejmeš takega kot je, trpiš ali pa se "upreš". Jaz sem se uprla, sem neka večna upornica... Pa ti povem, da mi danes ni žal: notranjega miru ti ne odtehta noben denar, nobena parcela... in prej se boš tega zavedla, prej se ti bo obrnilo na bolje.

Torej moja življenska izkušnja: raje večno v podnajemu, kot pa živim s kom drugim kot s svojo družinico.

Pa tudi hiška rata, prej ko slej....

_____________________________

...vox populi...

(odgovor članu GATA)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: Sovražim jih čedalje bolj ... ali je upra...
7.10.2005 15:15:01   
soncece24
jaz te razumem bolj kot si to lahko misliš. Pri nas tudi vse btaru stišijo, jaz pa se naj znajdem... pa brat še sploh niti punce nima... ma brez vetze da se sekiraš. Midva zdaj iščeva kakšno ugodno parcelo, potem pa lepo počasi zidat. pač zapufala se bova, pa kaj, bova pa na svojem. 

_____________________________

Idealni moški ne pije, ne kadi, ne vara, ne kvartopiri, ne obstaja. (ruski aforizem)

(odgovor članu rija)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: Sovražim jih čedalje bolj ... ali je upra...
7.10.2005 15:15:47   
soncece24
btaru= bratuuser posted image

_____________________________

Idealni moški ne pije, ne kadi, ne vara, ne kvartopiri, ne obstaja. (ruski aforizem)

(odgovor članu soncece24)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: Sovražim jih čedalje bolj ... ali je upra...
7.10.2005 15:20:29   
nita
Uh, kriza. Te kr zastopim, kak ti je. Nikjer nimaš svojga ljubega mira. Pa bo tut to mim, boš vidla. Jaz sama si ne morem predstavljat, kak bi blo, če bi mogla živet doma pri naših. Pomoje bi bla živčna razvalina. Tko pa ko smo 25 km narazen se pa kr vredu zastopmo, kadar se pač vidmo.

Hišica bo, al pa če bo stanovanje, vse se bo poštimal. Ti sam lepo pozitivno misli, saj pod srcem nosiš največji zaklad. Zaradi teh malih bitij se v življenju čisto drugače živi. Tut s sestro se boš nehala obremenjevat, boš vidla.

Lepo pobožej bušija! user posted image user posted image user posted image   

(odgovor članu GATA)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: Sovražim jih čedalje bolj ... ali je upra...
7.10.2005 15:23:33   
mojčca
S fantom spakirajta in pojdita v najemniško stanovanje - glede na to, koliko stroškov imaš doma je vseeno, če greš v podnajem in imaš tam mir. Pomisli na user posted image , ki bo prijokal na svet. A ni boljše, da ste na svojem, ti noben ne hodi po glavi in imaš mir. Če boš doma, pa ti bodo vsi skupaj skakali po glavi, kar ne bo dobro ne zate, ne za user posted image  in tudi tvojega fanta. Kar se pa parcele tiče - če bi ti jo imeli namen podariti, bi to že storili, kaj se ti ne zdi??




(odgovor članu GATA)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: Sovražim jih čedalje bolj ... ali je upra...
7.10.2005 15:31:59   
CatJa
Tvoje vprašanje se glasi ali je tvoje vedno večje sovraštvo upravičeno ali ne.
Iz tvojega posta res veje en brezup, ker očitno ne veš, kako se iz tega izviti. Ko se enkrat boš, sem prepričana, da ne boš nikogar več sovražila. Saj veš kako pravijo, daleč od oči, daleč od srca.
Napisala si stvari iz svojega zornega kota. Ljudje so različni in imajo različna pričakovanja. Zdaj samo ugibam, da sta starša pač od vaju pričakovala določene stvari. Ti si si želeala študirat, ker nisi bila sprejeta redno, sta ti plačala šolnino. Lahko, da sta bila razočarana. Lahko da je po njiju bolj blestela sestra. Tudi tu ni podatka, kaj je počela ona. Ali je kar takoj zanosila, pa so ji po tvoje neupravičeno vse k riti znosli? Mogoče si ponosen človek in se v stiski nisi obrnila na starše, ker si se pač v preteklosti sprla z mamo? Morda sta starša spoznala, da se konc koncev znajdeš in to od tebe pričakujeta tudi zdaj. Staršem se je vedno težko opredelit, koga imajo raje, komu je bolj potrebna pomoč ipd. So pa tudi otroci, ki menijo da so jim starši dolžni pomagat. O sestri ne morem sodit, ona ima pač svoj utečen lajf in zakaj bi ga (po njenem) spreminjala zaradi tebe. Pa čeprav ne rabi dveh kuhinj in dveh kopalnic?
Ne vem, kaj naj ti rečem. Tako kot vsi pred mano in za mano: čimprej pojdi na svoje. Čas za kregarijo bo tako še prišel, sploh če že zdaj razmišljate o delitvi, ki običajno poteka po smrti staršev.

_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

(odgovor članu GATA)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: Sovražim jih čedalje bolj ... ali je upra...
7.10.2005 15:53:29   
GATA
Ja CatJa, vem da nisem vsega napisala. Ker je kar nekaj let med nama (9 let) pa to sploh ni važno, je ona bila redno vpisana na faks, ampak tud ni nikamor prišla, potem je šla delat. V bistvu me nikoli ni zanimalo kaj dela in kaj počne. Vedno me je motilo to, da takrat ko jo je človek najmanj potreboval je vedno vtikala nos not. Npr. ko sem hotela iti ven, je priskočila poleg in še predno je mama uspela kaj sploh reči, je rekla: ko sem bila jaz tok stara nisem smela ven, zato tud ti ne boš šla. To je bilo ko sem bila v 1.letniku.

Ja in to, da mislijo, da se jaz bolje znajdem kot sestra me pa še najbolj moti. Ona je stara 38 let in za moje pojme ni nikakršna bogica.
O delitvi premoženja je bila čisto moja pobuda. Sem videla pri sodelavki, da gre čisto lepo. Pač enostavno starša, da bo mir pri hiši, in ker je tako še najbolje sta razdelila še pred smrtjo. A ni to lepš? kakor se potem kregati, kdo bo dobila kakšno hosto pa njivo, pa kako se bo bajta delila itd. Sej če nebi imeli nič.... Imajo pa tud eni prav, ko sem rekla, da nč nočem, da sem neumna. Ja zakaj bi ji vse pustila? Da se bo še na mojo neumnost mastila?

Ja jaz bi šla, ker sem res trmast človek. Sam sama pa tud ne morem vsega sčarat. Moj bi pa kar še malo počakal.

(odgovor članu CatJa)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: Sovražim jih čedalje bolj ... ali je upra...
7.10.2005 16:40:45   
Jančika_
Resnična rešitev je samo ena. Po moje jo poznaš, a še nisi tako daleč, da bi lahko sprejela to odločitev - treba bo stran, daleč stran. Drugega ti ne morem napisati, ker sem prepričana, da bo edino to rešilo tvoje težave. Prihaja otrok - v takem vzdušju je vprašanje, kako se bo počutil...

Glede sovraštva pa tole: to je zelo močno čustvo in tistega, ki sovraži, hromi in slepi. O tem, če je tvoje sovraštvo upravičeno, ne morem soditi, ker je to itak zelo iracionalno čustvo. Iz lastne izkušnje pa vem, da ti distanca da bolj objektiven pogled in da ti odpuščanje močno močno olajša življenje.

Želim ti, da se kmalu rešiš iz tega začaranega kroga in upam, da boš zmogla korak, ki te bo vodil v samostojno življenje. Srečno!

(odgovor članu GATA)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: Sovražim jih čedalje bolj ... ali je upra...
7.10.2005 17:06:30   
CIPRESA
Ja Gata tudi jaz ti predlagam čimprej na svoje!!!!!!!!!!!! Pa kaj če greš v podnajemniško stanovanje, pa kaj če je za kak prostor manjše ...imela boš mir, ki ga boš zeloooo potrebovala ko bo vajin otroček prijokal na svet. Še vedno lahko vsporedno zidaš hišo, še vedno lahko upaš da boš nekoč v svoji hiši če si jo želiš, ampak do takrat pa boš imela MIR in boš delala po svoje. Sestrinih otrok neboš mogla pazit ko boš imela svojega maminih muh tudi ne vsak dan reševat in očetovih pregovarjanj za predstavitve tudi ne tako da če želiš MIR....
Mislim da je čas da stopiš korak naprej in se začneš odločati s svojo glavo brez da biti eden vedno nekaj prigovarjal. Zdaj ste pomembna vidva in najpomembnejši vajin otrok ki te bo 100% potreboval.

(odgovor članu Jančika_)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: Sovražim jih čedalje bolj ... ali je upra...
7.10.2005 17:34:27   
lex
Jaz bi na tvojem metu spakirala kufre in šla, pa magari v podnajemniško stanovanje. Boš imela mir in boš lahko sama svoj gospodar. Pa tudi pikico boš mela zase.

_____________________________

Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120

(odgovor članu CIPRESA)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: Sovražim jih čedalje bolj ... ali je upra...
7.10.2005 18:26:04   
kapica
Nekako se mi zdi da vem kako se pocutis. In sicer  sem tudi jaz "tezka" oseba vcasih, svojeglava, pa vendar vedno tiho in sprejmem vse, ko pa kaj recem pa to ni prav. Pa tudi to sovrastvo ki ga trenutno dozivljas je res taksno, da te zaslepi in ne razmisljas trezno.
Glede premozenja je tudi pri mojem mozu tako, brat hoce vse, a naredi nic in samo laze, itd. Kakor pri tebi.
Jaz ti tudi svetujem, nic drugega kakor odseliti se. Sigurno sta sposobna imeti vsaj eno- sobno stanovanje, v najemu, saj to ni vazno ali je vajino ali ne. Dokler si v taksni jezi, skodis samo sebi in seveda se tvojemu otrocicku.  Verjetno si ze pozabila kako je, ce imas notranji mir in nikogar ki te "muci". To je najbolj vredno, bolj kot tista parcela in hisa in kaj vem kaj se vse. To te dela nesrecno in kaj ti vse drugo potem pomaga?
Pa kako lahko sploh za ziher ves da ne bos se leta cakala na ta prostor, medtem ko bos se verjetno sto in sto krat s svojo druzino o tem debatirala in se sekirala, pocasi pa se se kregala s svojim partnerjem, ker on pravi dajva pocakat ti pa pravis nekaj drugega. Poleg tega, potem ko bos imela tam svojo hiso, pa ti bojo po glavi s****, brez njih tega ne bi imela, saj je to samo zaradi njih bilo mozno, zivis na  moji zemlji, itd.

Ce res dobro dobro premislis, ni tega vredno, nikoli ne bos imela mira.
Ce nekaj vem potem to, kako hudi so prepiri v hisi, pa je to brat ali sestra, ko gre za denar gleda vsak samo na svojo rit.

Aja, midva ziviva sedaj dalec dalec proc od vseh, na sreco sva dobila sluzbo v Nemciji, ker tega pritiska, zivela sva namrec pri njem nekaj casa, ne bi mogla vec dolgo zdrzati. Se sedaj ko jih vidva samo par dni v letu, je absolutno dovolj. Samo da sva sama, ne glede na to kako trdo sva za to delala. Splaca se !  

Zelim ti  vso sreco in drzim pesti da bos mocna in trezno nasla eno resitev!


_____________________________

Sedaj nas je pa pet!

(odgovor članu lex)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: Sovražim jih čedalje bolj ... ali je upra...
7.10.2005 18:31:04   
Primoza
IZVIRNO SPOROČILO: GATA

Če nebi bilo življenje tako polno tegob, bi bil verjetno vsak bolj srečen. Niti ne vem kje naj začnem, da bo zgodba imela čim bolj smisel in da ne bo zgolj nakladanje.
Vse priznam, da znam biti težek človek in bla bla vse ostalo kar še paše zdraven samo..... me pa vse skupaj boli in tišči .
Naša družina je sestavljena kot povprečna slovenska družina; mama, oče, jaz in 9 let starejša sestra. Živimo v hiši na vasi. Ko sem bila še v srednji šoli je živela v hiši še babica, ki je imela spodnji del hiše, mi smo bili v zgornjem delu. Ker je bilo babici preveč cca 100 m2 in ko se je nam pridružil še sestrin fant, je babica predlagala, da bi spodnji "štuk" razdelili na dva stanovanja. Eden je bil manjši (kjer je bila sestra), babica pa je imela večji del. Ko je sestra zanosila je babica predlagala, da bi se zamenjale. Da bi šla ona v manjše stanovanje, sestra pa v večjega. In so se premenjale. Med tem sem jaz končala srednjo šolo. Ker nisem bila sprejeta na noben faks, mi je mami plačala prvi letnik faksa, kasneje bi pa tako že nekaj staknila za delati, da bi si ga plačala sama. Ker mi na faksu ni šlo, sem še bolj intenzivno iskala službo. Med tem je sestra rodila in porodniška se ji je bližala koncu, otroka pa niso sprejeli v vrtec, starša v službah, sem bila alternativa varstvo otroka jaz. Valjda ni bilo problema. No pa sem bila varuška. Samo denarja nisem dobila nič. Pa sem rekla, ma kaj bom obremenjevala sestro z denarjem in sem tako rekla, da bo dala ko bo imela. Čeprav bi mi takrat prišel prav, ker nisem imela službe. Potem je sestra dobila vrtec in jaz sem se čez nekaj časa zaradi nesoglasij z mamo odselila k fantu. Sem rekla, da pač za čas dokler ne dobim službe. Pa tudi tam nisem zdržala, sem se "udarila" z bodočo taščo. Pa sem prišla nazaj domov. Dobila sem službo vmes zamenjala za malo boljšo. Ker se doma spet nisem razumela z mamo, sem fanta postavila pred dejstvo. Ali si bova pri njem urejala stanovanje ali pa se zapufala do amena in v stanovanje. Pa je padla odločitev, da pri njemu doma v hiši. Tako sem se spet odselila k njemu nazaj. Pri njemu je bilo boljše ker sva imela svoj vhod, ker sva prvič bila v bistvu skupaj z njegovimi starši. Da on ni bil kaj hudo prida ne bom govorila (pač huda zaljubljenost), ni imel stalne službe tako da podporni zid sem bila jaz. Pa me je zasnubil. In sva se poročila. Starši so se združno odločili, da bodo dali kot darilo vsak polovico ohceti. Po petih mesecih zakona (verjetno pa še prej) je on našel drugo . Tega ne bom razlagala, saj je verjetno vsakemu znano kako in kaj je z varanjem. Samo zgodba je bila taka, da pa domov nisem hotela, ker me je že bilo tako itak sram, do nebes. Hvala bogu za tako službo kot jo imam, da imajo samske sobe. In sem se odselila.  No starši so izvedeli in niso hoteli razumeti zakaj nisem hotela domov. No med časom ko sem se drugič odselila k fantu je umrla babica. Kljub nasprotovanju očeta so stanovanji (od sestre in babice) združili. Oče je hotel stanovanje oddajati, da bi se malo zunanjost hiše uredila. Sestra je med tem rodila v drugič.
No moj zakon je šel v franže, jaz pa v Ljubljano lizat rane od ločitve. Ampak ne, niso me pustili pri miru (starši). Pa dej prid k nam .... komaj sem se jih "otresla". Bolj ko sem jim govorila, da hočem biti sama bolj so neki drezal vame. Ko so hoteli, da pridem na neko predstavitev, sem se branila na vse viže – uspešno. No pa me pokliče mama spet, vsa vesela, da bo šla na predstavitev sestra, pa če pridem pazit otroke. No nikakor nisem mogla dopovedati, da pa če že pridem grem pa loh tud na predstavitev.... No sem prišla pazit otroke. To je bilo prvič, da se sestra ni ukvarjala kdo ji bo pazil na otroke, ampak mama.
V tam kjer sem živela sem spoznala sedanjega fanta, ki je zlat full, še dons ne morem dojet kaj sem počela z bivšim ????!!! Pa sva se skupaj odselila drugam v podnajem. Ampak ker v podnajemu ni nič tvojega, sem začela sanjati o nakupi kakšne manjše hiške. Tu me je "ustavila" moja mama, da taka investicija ni ravno najboljša (nikoli ne veš kaj dobiš), da bi raje zidala svojo hišo, ona pa bo dala zemljo. NO tako je padla odločitev, da sem se z novim fantom preselila nazaj domov. Nič ne rečem, najbolj racionalno oz. Varčno. Vendar moja pričakovanja so bila drugačna od vseh ostalih. Mislila sem, da se bo v naši veliki hiši našel "plac" tudi zame. Saj trije vhodi v hišo...., no pošteno sem se zmotila. Sestra mi je takoj zabrusila, da na manjši plac ne bo šla, da je ne zanima kaj bom naredila. Da pa lahko zamenja s starši, če se bom  JAZ tako zmenila. Ker oče ni hotel slišati, da bi se selil v sponji "štuk" smo se začeli pregovarjati. No končno mi je bilo zaupano, da če je hotela sestra takrat to, da ima dva vhoda, dve kopalnici, dve kuhinji in da hodi iz sobe v sobo če hoče kam priti, da tako tudi naj ima. Pa sem rekla OK. Po eni strani ima celo prav. Zdaj živim s starši. Sem noseča, o kakšni hudi parceli pa "zaenkrat" ne duha ne sluha.
Sestre ne maram iz en kup razlogov, da pa sem vedno ustrežljiva, no ne pokažem, da gojim zamere. Ker je imela otroka, ji nikoli ni bilo treba pomagati. (doma imamo še nekakšno obliko kmetije). Sedaj na zadnje ji je bilo težko skuhati, ko so šli v gozd po drva. Po njenem bi morala kuhati jaz, ker itak nič ne delam. Ne samo hodim v službo in imam še popoldanski sp. Ne nič ne delam. Čeprav sem malodane vsak dan do 11 zvečer delala. Pa nič ne jamram. Tako sem se sama odločila. Tudi pri delitvi stroškov ni šlo gladko. Ker namreč vodo bi morali deliti na tri dele. Halo? Oni (4), starša (2) in jaz(2). Pa sta starša odredila: jaz plačujem elektriko onedva vodo. Ne glede na to da je elektrike kar občutno več, sem tiho samo da je mir. Ker mi ni bilo prav, da se tisto kar za ogrevanje del nafte, da se deli na tri dele je bilo spet vse narobe. Kjub temu, da glede na napačno vezavo, se je ogreval 300 l bojler preko 80l iz naše kopalnice zgoraj in to samo zato, ker so spodnji (sestra) točili vodo iz druge kopalnice. Ja so jih opozorili, ker sem se jaz začela že repenčiti, da nisem financ minister, da bom še njih podpirala z elektriko pa toplo vodo. Zato se je naročila še nafta za ogrevanje tople vode poleti. Ker takrat nisem dala nič zdraven in ker je nafto kupila sestra, se je nafta za ogrevanje pozimi razdelila na tri dele. No ne vem kako bo letos.
Ma problemi se kar vrstijo, jaz pa ne najdem kakšne pametne rešitve. Če kaj rečem je pa vse narobe. Sestra me ni in me ne mara. Saj se nikoli ni potegnila zame. Pa mi je čisto vseeno.
Sedaj se je pa zgodilo.
Oče je dobil vabilo spet na neko predstavitev. Ker mam jaz teh čez glavo, sem mu takoj povedala da name naj ne računa. Pa je užaljeno odvrnil, da tudi ne računa, da bo šel že kdo drug. Sestra in njen. Pa sem takoj spet udarila, da se nebi kdo najdu da bom pazila na otroke. Pa mi je hitro dodal: Kar tiho bodi, boš kmal na istem kot sestra.
To pa je vsaj zame že kaplja čez rob. Moj otrok še zunaj ni, ko se mi že meče pod nos, da mi bodo pazili otroka/e. Pa se sprašujem: vedno sem tiho, čakam na tisto "parcelo" (mimogrede naj bi bilo letos kako in kaj) in ko res ne gre se oglasim in rečem da mi kaj ni prav. Pa me vedno zatrejo s tem, da seka iz mene sovraštvo. (sem jim jasno in glasno dala vedeti, da če bosta premoženje delila naj ga tako, da se ne bom imela s sestro kaj pogovarjati) Na živce mi gre, ker ko ona kaj rabi je priliznjena, ko ji gre pa za lastno rit pa tud po men udriha, sam da doseže svoje. Kako naj ima človek takega človeka potem rad. In da je to še sestra.
Ko mi dvigne pokrov, ko začnem o tem, da raj 100 let pufa, sam od teh kretenov stran, se pa pojavi moj dragi, ki me vleče nazaj. Da bova naredila hišo.... Sam to se ne naredi v kratkem času. In sem spet na začetku. Stisnem zobe.....
 
Težko je pisati lepo kronološko, sploh če se spraviš pisat skoraj življenjepis. Se sproti nekaj še spomniš, al pa razmišljaš kdaj hudiča se je že zgodilo to; prej ali kasneje. Sej sem pozabila še sto stvari napisat. No to je moj lajf. Ne vem a sem problematična jaz ali oni.....

Vsaj lasten števec za elektriko si lahko omislite.

(odgovor članu GATA)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: Sovražim jih čedalje bolj ... ali je upra...
7.10.2005 19:06:06   
Talči
Tako, kot so ti napisale predhodnice, bi ti svetovala tudi jaz:
Stroške imaš, ne glede na to, kje si.
Očitno doma ni nič ceneje, kot bi bilo, če bi bila v najemniškem stanovanju.
Predlagam ti, da vzameta v najem manjše stanovanje ali pa ga kupita, če se vama bo izšlo. In če si tako želita hiško, bosta imela dobro odskočno desko, da začneta počasi zidati. Vsaj na svojem boste in nihče vam ne bo grenil življenja. Ko bo hiška gotova, pa stanovanje zapustita ali pa prodata in za izkupiček do konca opremita hišo ali odplačata kredite. Saj ni potrebno veliko, da si lahko srečna.  Jaz bi se zagotovo tako odločila. Nikdar ne bi sprejela tega, da bi živela pri ali z starši od moža ali svojimi starši. To po mojem mnenju enostavno ne gre skupaj. Sem že vrsto let takega prepričanja in vse bolj se potrjuje, da imam prav.
Veliko sreče ti želim.
Pazi nase in na svojega user posted image , to je zdaj najvažnejše.
In če praviš, da si našla tako dobrega "bodočega moža" si bo zagotovo tudi on znal to dopovedati in ti bo pri tem podprl. Pa naj npr. tebi pomaga pri tvojem s.p., če ne dobi službe.

LP
Talči

_____________________________

9.8.2005 sem prvič dobila najlepše ime na svetu: MAMA. Tako me kliče Žiga.
31.3.2010 sem drugič dobila najlepše ime na svetu: MAMA. Tako me bo klicala LIna.

(odgovor članu GATA)
Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: Sovražim jih čedalje bolj ... ali je upra...
7.10.2005 20:41:34   
CatJa
Ja jaz bi šla, ker sem res trmast človek. Sam sama pa tud ne morem vsega sčarat. Moj bi pa kar še malo počakal.


Gata tale zadnji stavek me je zmotil. Kako je možno, da te tvoj partner ne podpira? Saj vendar vidi, da trpiš v tem domu. Verjamem, da njega ta situacija ne moti, ker pač ni čustveno vpleten, vendar bi ga MORALO motit zaradi tebe!

_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

(odgovor članu GATA)
Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: Sovražim jih čedalje bolj ... ali je upra...
7.10.2005 21:44:31   
Marogica
GATA, pri vas doma odnosi enostavno niso "ćisti". Vsi bi vse, pa noben ne bi nič. Najprej se dogovorite, da plačuje vsak takšne stroške, ki jih tudi povzroči, torej po kvadraturi naj vsak svoje plača. Pa bo pri hiši že en prepir manj.
Drugo je čuvanje sestrinih otrok. Sama si kriva, če jih vedno čuvaš, nam pa jamraš. Moraš se odločiti, kaj bi rada in to tudi povedati, ne pa gojiti zamero do sestre, ki je mogoće res takšna kot jo opisuješ, pa se ne spremeni, ker ne ve, kaj narobe dela oz. kaj tebe na njej moti.
Uredite si vsak svoje gospodinjstvo, pa ne kuhaj za celo družino, če se s tem ne strinjaš. Ali si zaposlena ali ne, v bistvu ne igra nobene vloge oz. ti ni potrebno doma igrati gospodinjske pomočnice-saj konec koncev doma plačuješ del stroškov.
Občutek imam, da se preveč obremenjuješ s tvojo sestro, ki jo iz razloga, kakršengakoli že, ne maraš. Veš, v življenju je pač tako, da se tudi najožji sorodniki pač ne razumemo, ker smo pač po naravi različni. ZAto pa imamo prijatelje.
Mislim, da bi se vse tri družine morale vsesti k mizi, si povedati, kaj ena od druge pričakuje in se dogovoriti za kak kompromis. Če vidite, da tako ne bo šlo, je najbolje, da se odselita. Kajti sedaj prihaja dojenček in bi bilo fajn, če bi moči, živce in energijo za njega "šparala". Tvojega partnerja pa malo stresi, da bo začel razmišljati, kaj je za vas dobro in ne kaj je najudobneje.
Pa še to-ne razglabljaj o tem kdo je problematičen, ti ali oni-važno je da razrešite problem. Dosti sreče.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

(odgovor članu GATA)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   RE: Sovražim jih čedalje bolj ... ali je upra...
7.10.2005 22:15:04   
eva1
Draga moja-jst sploh ne vem kaj še razmišlajš...stran pojdi...čimdlje tem bolje! Pa tut ne vem, zakaj si 2x nasedla in šla dam, če si videla da stvar ne funkcionira!

samo stran pojdi, brez razmišljanja-podajemniško stanovanje ali pa se zapufat in kupit kašno manjše stanovanje, sam da boš imel mir!

Pa še nekaj-ko bo otrok bo še 1000x slabše-ti iz izkušenj govorim!!!!

(odgovor članu Marogica)
Neposredna povezava do sporočila: 17
   RE: Sovražim jih čedalje bolj ... ali je upra...
7.10.2005 22:45:51   
piščanc
zakaj imam občutek, da smo to zgodbo na rr že brali, samo iz druge perspektive?!

ne vem zakaj vztrajaš pri starših, a misliš da vaju nimajo že dovolj? imata pa zelo potrpežljive starše. kolikor sem prebrala si pametna ženska, tako da se spravi an svoje, najprej manjše stanovanje potem večje. parcelo ti starši lahko dajo tako ali tako. če greš stran tudi ne pomeni, da se čemu odpoveš - še vedno je tvoja polovica hiše po smrti staršev. tudi tvoji otroci bodo potrebovali prostor za bivanje, premisli o tem.

jaz sem edinka, pa sem šla stran - zavoljo ljubega miru. Starša imata veliko hišo, v kateri živita sama (poleg vseh prostorov so tri otroške sobe velike 20 kvadratnih metrov), prostora bi bilo dovolj za vse, samo z mami sva se nenehno kregale, ker ni pustila, da se kaj dogaja mimo nje, oz. je težila za vsako malenkost, podrobnosti bom izpustila. po enem letu sem se odločila da je temu dovolj, lahko bi vztrajala in šla mimo nje, samo bi se odnos samo zaostroval. šla sva v dvosobno stanovanje k njegovi mami za dve leti in potem na svoje. v svojih 50 kvadratih sem presrečna, sedaj že načrtujeva življenje naprej. odnos s starši je sedaj normalen, po eni strani sem vesela, da sva šla stran, ker sva tako ustvarila nekaj svojega, bridek spomin mi bo ostal pa za vse življenje. ampak tako je, kar nimam jaz bosta pa dobila moja otroka.

_____________________________

iz malega zraste veliko

(odgovor članu eva1)
Neposredna povezava do sporočila: 18
   RE: Sovražim jih čedalje bolj ... ali je upra...
7.10.2005 23:08:01   
Abby
Moj mož ima podobno štalo, samo, da se on tega ne zaveda, pa tako obožuje svoje, da bi jim še rit polizal. Samo primer: stara dva bosta odkupila stanovanje, kjer živita, pisala ga bosta na njegovo sestro, ki dela v pravosodju, ima lastno stanovanje in 1 otroka. Moj mož, ki dela za določen čas, zasluži 80.000 na mesec, ima 2 otroka in brezposelno ženo, je pa dober za to, da ju vozi okrog, kadar se jima sprdne. Glede avta sta ga pa tudi napumpala, naj si kupi novega, mu bosta posodila. In res on izbere, kak avto bi imel, najde variante, kako bi se ga dalo kupit, špara ko nor, potem pa gre do starega, da bi mu posodil 600 jurjev. Pa stari reče, da mu ne more posodit, ker ima samo še 200 jurjev, ki jih špara za pogreb, če bi mater slučajno pobralo. Ornk pogreb bo to, za 200 jurjev, ni kaj.
Zaf_kali so ga na celi črti, od samega začetka naprej.

_____________________________

MAJA 8.4.2002
FILIP 4.3.2005

(odgovor članu GATA)
Neposredna povezava do sporočila: 19
   RE: Sovražim jih čedalje bolj ... ali je upra...
7.10.2005 23:10:57   
žiža
uf, tole pa je zgodba.
Jaz vem da bi že davno šla oz. se že v drugo nebi vračala.
Ko sem jaz zanosila sploh nisem iskala druge rešitve kot iti na svoje. Pa sem jaz brez službe, pa gre. Živimo v majhnem, najemniškem stanovanju, ampak smo "NA SVOJEM"

(odgovor članu piščanc)
Neposredna povezava do sporočila: 20
   RE: Sovražim jih čedalje bolj ... ali je upra...
8.10.2005 1:26:24   
JASNA D
SPOKAJ(TA)!!!!!!!!

Jasna

(odgovor članu GATA)
Neposredna povezava do sporočila: 21
   RE: Sovražim jih čedalje bolj ... ali je upra...
8.10.2005 8:40:18   
sarči
Poberta kufre in pejta ne svoje,pa če maš bit 200 let zapufana...

(odgovor članu GATA)
Neposredna povezava do sporočila: 22
   RE: Sovražim jih čedalje bolj ... ali je upra...
8.10.2005 8:55:46   
Anonimen
Ja, definitivno spokajta. Če pa ti ni ravno ne vem koliko do hiše, pa prodaj tisto parcelo in si kupita stanovanje. Jaz bi najbrž tako naredila.

(odgovor članu sarči)
  Neposredna povezava do sporočila: 23
   RE: Sovražim jih čedalje bolj ... ali je upra...
8.10.2005 10:30:39   
GATA
Vse to kar ste napisale, to da se vsi strinjate, da je več ali manj rešitev odhod, (kar je tudi moja želja) je v bistvu samo še potrditev, da ni moja "kaprica" odhod, vse to sem dala za prebrat mojemu dragemu.
Hvala bogu za takle forum, da če drugače ne, vsaj tko dobiš še druga mnenja. Sva imela kar lep pogovor.user posted image
On pravi, da stvari ne vidi tako kot jaz, vendar se da z pogovorom vse lepo razvozljati user posted image . V podnajem noče, predlog da bi se selila k njemu domov je sicer začasen, bolj bi bilo kot pri meni (vsaj določeni problemi bi odpadli) samo ko bi bilo porodniške konec bi se pa morala voziti v službo iz mosta na soči v lj. - kar pa spet po tehtnem razmisleku ni smotrno. Odločitev je, da samo na svoje.
No vsaj nekaj se je premaknilo, če drugje ne vsaj v glavi user posted image . Za to sem vam zelo hvaležna.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 24
   RE: Sovražim jih čedalje bolj ... ali je upra...
8.10.2005 10:40:42   
CatJa
Me veseli, da sta se lepo pogovorila.

Srečno! user posted image

_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

(odgovor članu GATA)
Neposredna povezava do sporočila: 25
Stran:   [1] 2   Naslednja stran >   >>
Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Kako povečati možnosti za zanositev
To so načini za hitrejšo zanositev - spremljanje plodnih dni, zdrav življenjski slog in redni spolni odnosi. Ob težavah ...
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
To so najbolj redka otroška imena
Med izumirajočimi imeni so po našem mnenju čudovita imena tudi za sodobne novorojenčke. Katera imena vse bolj izginjajo ...
Kam z otroki za noč čarovnic 2024?
Letos bodo noč čarovnic po Sloveniji zaznamovali številni dogodki za otroke, od zabavnih delavnic do strašljivih dogodiv...
Zdravo prehranjevanje se začne že v vrtcu
Marjeta Podpečan, odgovorna za prehrano predšolskih otrok v zavodu Kranjski vrtci, nam je pojasnila, zakaj pogosto vklju...




Za doječe matere.
пеперутка16

Malo čudno vprašanje, ampak me zanima, ali so doječe mamice poskusile svoje mleko?