Srečka138
|
IZVIRNO SPOROČILO: Nektarinca Ja to je res zalostno, da se o tem ne govori dosti. Nekatere je tudi sram povedat. Jaz to razumem, ce nekdo ne ve. Sam nekateri pa izustijo nepremisljene stvari. Pri meni je zato mene to tako zmotilo pri svakinji, ker je tudi sama mela splav pred 10 leti. Pa se sama se ukvarja z ljudmi in dusevnimi terapijami. A imata ge enega otroka. In ve vse o meni, kaj sem dajala skozi glede zelje po otroku. In potem lih od takih dveh ljudi dobivam tako neprimerne izjave. Tudi da naj menjam petelina ce ne morem zanosit, da on ko je hoto je otroka tako tudi naredo. Ne mores se tako obnadat do ljudi, ki so tvoja druzina. In predvceraj ko sma bla tam, je blo v eno neko vun metanke glede tega. Prej tega no blo toliko. Zdaj pa tako intenzivno, da sem vmes mela ze taki cmok v grlu in sem se zvecer tudi ornk jokala. Nimam pravice njim govorit kaj naj delajo pa kaj ne. Sem pa nad takimi ljudmi razocarana. Ker bi naj bli v oporo in pomoc, ne pa da te se prizadenejo. In nimam neke zelje po druzenju vec. Otrocke obozujem, odrasli ljudje pa me jezijo tisti, ki imajo nacin za moje pojme neprimeren. Treba se bo naucit s tem zivet in delat na sebi, predvsem pa ignorirat take ljudi, pa si ne jemat k srcu. Samo v tem vidim nekako resitev. Pozna mogoce katera kako knjigo o tem, da delas na sebi, da se naucis biti bolj mocen in ignorirat misljenja ljudi ipd.? IZVIRNO SPOROČILO: Srečka138 IZVIRNO SPOROČILO: Nektarinca Jaz se nekako ne krivim za splav, to sem sprejela da se je zgodilo z razlogom. Ceprav sem jezna, da sem to morala biti ravno jaz. Jezna da sem rabla tako dolgo da sem zanosila, pa se pol se je koncalo. Jezna na druge, ceprav itak niso nic krivi. Vsem privoscim. Sam tezko je gledat vse te stvari, po katerih sam hrepenis. Pa vem da bo prisel dan, ko bom tudi jaz to vse mela. Sam trenutno je se prehitro da bi lahko prerezala pa se z vsemi menila o otrocih pa oblacilih pa vozekih. Jezijo me samo ljudje, ki vedo za splav, pa se mi zdi da vidijo samo sebe, da bi se potem o teh stvareh menili. Pac naj se pogovarjajo o tem s tistimi, ki to imajo. Ne da mi kazes pajaceke, kot da mi vliva sol na rano. Pa vem da je to vse normalno, sam ne meni kazat,ko sem pred 1 mesecem zgubla otroka. In potem sem jezna da so tako neobzirni, nevljudni. Ful sem opazila da je odvisno od cloveka, od nacina kako kdo kaj omeni. Ce bi se nekdo nalasc o tem meno pa vun metal. Al pa se meni nekdo o tem socutno. Mam frizerko ko sta se za obe puncki dolgo trudila. Z obema punckama se igram, pocartam, nimam problema, ni mi hudo. Tudi s frizerko se lahko o tem stvarem menim, ker vem kaj je dala skozi in nima nacina hvaljenja pa vun metanja, da pa zaj ma otroka. Pa bi konc koncev skoraj mela vso pravico, ker je dala nekaj skozi. Vem da mogoce ene stvari zvenijo grdo. Ampak motijo me ljudje, ki kot da nalasc pred tabo govorijo in delajo te stvari. Da ti kazejo da majo kar ti nimas. Samo nacin. In ne znam tega ignorirat in odklopit. Ljudje so brezobzirni, naucit se je treba kako jih ignorirat. Jaz vem vse kar me muci, kaj moram pri sebi razdelat. Sam se nisem nasla nacina kako. Prevec pricakujem od ljudi, ce sem sama obzorna, mislim da bodo nazaj. In ko niso, sem jezna.Prevec jeze. Obcutka da si nesposoben. Ni to posteno, da se nam to dogaja. Glede menstro pa, sita sem ze te napihnjenosti pa PMS ze tri tedne, zato bi rada da cimprej pride. Pa da potem gre spet normalno naprej. Vem da bo zvenelo kruto ampak nekako se moramo tudi me sprijazniti s tem da se o splavih veliko premalo govori in marsikdo se ne zna pravilno obnasat ob zenski ki je to dozivela in nekako ne ve tocno o cem govoriti da ne rece nekaj kar morda prizadane to zensko...to vidim predvsem ko meni ljudje receje kdaj imam rok in da se mi sploh nic ne vidi, kje skrivam otrocka, in ko jim povem da v trebuhu ze nekaj casa ni vec srcka, vidim daj jim postane neprijetno, nelagodno in nevejo kaj rect zato ponavadi nacnejo cist kontra temo. Hja nekateri ljudje se kljub zrelim letom se vedno obnasajo kot otroci, in se delajo norca iz enega najbolj groznih dogodkov v zivljenju, ki ga ne dozivi prav vsak. Je pa res da se vsaka zenska na drugacen nacin sooca s tem, nekaterim je to nekaj cisto navadnega, nepomembnega, spet druge zalujejo ampak grejo hitro cez to, nekatere pa nikoli ne morejo cez to in celo zivljenje zivijo s tem tezkim dogodkom in nikoli ne prebolijo. No mislim da je ta tvoja svakinja, tista prva, ki se ji to zdi nekaj nepomembnega, oz. Ker je bila 10. Let nazaj vrjetno tako mlada, da je to ni prizadelo...jaz ponavadi take opazke in zbadljivke kar preslisim. Moja babica vedno rece: za vsako rit palica raste, in vrjemi karma preko slej poskrbi za take osebke. Za knjige ti pa ne znam svetovat, ker jih ne berem, so pa na internetu sigurno kaksni clanki in zapisi o tem, ali pa gres po koncu korone v kaksno mestno knjiznico, tam poves kaj bi rada in ti bodo rade volje pomagali in svetovali.
|