Kreta
|
Uh, sladkorčica, kaj veliko ne morem svetovati glede morja - hrvaške obale jaz res ne poznam veliko. Dvakrat sem bila v Nerezinah, enkrat pa na Pelješču, in takrat sem se na poti tja ali nazaj ustvaila v Trogirju in tam prežievla en popoldan/večer. Všeč mi je bilo tam, tudi arhitektura, pa vzdušje... Nisem se pa tam kopala ali karkoli in kot rečeno je bil bolj "mimohod".
Na Kreti sva pa bila že večkrat. Samo z otrokom se še nisva opogumila za to. Zdaj pa tudi še ne kaže kaj kmalu, hmmm. Prvo leto je bilo z malim sploh težko it kamorkoli, je bil kar zahteven otrok. Po prvem letu pa veliiiko bolan in spet nam ni bilo za take dolge poti... Zdaj bo pa spet ena mala štrčka... Bomo videli.
Vročine/poletja 2015 se spomnim - del časa smo bili na morju in smo vsi trije vsak dan opoldan spali po tri ure. Pa je otrok drugače nespalček, težko ga je bilo uspavati. Takrat pa ne, voda in vročina, vsem nam je pasalo spanje, super je bilo.
Pozabljiva jaz tokrat nisem pretirano. Iz prve nosečnosti se spomnim težav s tem, čeprav ne strašnih, ampak bilo je nekaj lukenj v spominu. Tudi zdaj se mi zgodi, da koga kaj vprašam in celo poslušam, ampak potem ne vem, kaj mi je odgovoril - če imam preveč stvari v mislih, kar odklopim - še bolj kot sicer. Upam, da ne be veliko slabše, kot je sedaj. Če bo tako, bo ok.
Damuš, glede te zaskrbljenosti bi pa morda lahko poskusila z Bachovimi esencami si pomagat. Če si poiščeš strokovnjaka, da ti naredi/svetuje za osebno mešanico - to je taka blaga zadeva za nosečnost, ampak bi lahko pomagalo. Saj je vseeno, če je zaradi hormonov, gotovo je zelo zoprno.
Jaz kar trkam, sicer sem imela hude slabosti in težave z želodcem, in še vedno je to delno prisotno. Pravzaprav če ne bo huje, kot je sedaj, bom super srečna. Pa moram paziti, kaj jem, kdaj in koliko in blablabla. Ampak prvič sem imela proti koncu grozljivo pekočo zgago. Sem sede spala. Na-por-no!!! Psiha je pa zaenkrat ok, spet trkam, kar me zelo veseli. Občasno se lahko zgodi, ko sem preutrujena, neprespana in preobremenjena, da bom kar jokala, ampak redko in prehodno. Morda me zadene malo prej kot sicer, ker sem tudi bolj utrujena in potrebujem več spanja, a gre.
Skratka, če boš iskala psihologa, Damuš, jaz dvomim, da kaj prej prideš na vrsto, morda malo (???), a vprašanje, če je to pravočasno. Pa tudi previdna bodi - imaš take in drugačne psihologe. Eni naši recimo znanci (morda nekoč družinski prijatelji, čeprav zdaj težko to rečem, ker so se zadeve drugače obrnile) so imeli blazne težave, v katere jih naj bi "zapeljala psihologinja". Sicer poznam situacijo dovolj dobro, da lahko rečem, da ni bilo vse idealno - no, to tako nikjer ni, ampak so zanje stvarikar dobro funkcionirale. Potem se je pa žena po nasvetu nekih sodelavcev, menda, obrnila na psohologinjo, privat, ful hodila, ful keša porabila, rezultat je pa bil, da bi se z možem skoraj ločila, pa še s policijo so imeli opravka. Ker je javen forum, ne bi šla v podrobnosti. Ampak nauk zgodbe je ta, da ni dobila pomoči, ki bi jo potrebovala, ampak podpihovanje težav in razprtij ter družinskih sporov. Družina ni razadla, ampak životarijo. Kaj bo, se še ne ve. Menda bosta zdržala zaradi otrok, kako dolgo, se ne ve. Iz študijskih časov se tudi spomnim, da je bilo precej študentov psihologije zelo čudnih. Poznam pa nekaj super ljudi. Tako da... Hočem reči, kot ima lahko to počutje velik vpliv nate, ga ima lahko tudi psiholog. Zato izberi previdno, če boš šla v to.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
...ni potrebno zavidati daj
..kaj vi ne greste na dopust?
...pa niti na zadetek na loteriji ne morem upati, saj je ne igram
