Kerensa
|
IZVIRNO SPOROČILO: ronja Pa ne vem, če je 900€ dobra plača. To je znesek, s katerim sicer z lahkoto preživiš, ampak je pa daleč stran od dobre ploače. Predvsem v primerjavi s socialnimi transferji, ki jih Liliana omenja v povezavi s plačanim delom. Kratek pogled na spletno stran MDDSZ pokaže vso matematiko tega, zakaj to ni dobra plača. Že pred cca. 11-imi leti, ko sem prišla na RR, sem naredila primerjavo in tudi tokrat jo lahko (po zneskih), ampak bistven rezultat bo enak. Par s šolo-obveznim otrokom. Starša oba na minimalcu, kar pomeni 600€ + cca. 150€ za malico in prevoz. Če sklepamo, da denar za malico in prevoz res porabita za malico in prevoz, imata torej 1.200€ mesečno. Izračun pokaže tudi, da jima pripada 100€ otroškega dodatka. Vse skupaj torej 1.300€. Ker s krediti nisem domača, predpostavimo, da živijo v najemniškem stanovanju. Tržnem. Potrebujejo 1-2 sobno stanovanje, za kar so cene (v LJ) cca. 400€ + stroški. S temi dohodki dobita max. 30% subvencije, torej max. 120€. Za plačilo jima ostane 270€ + stroški, ki so pozimi v bloku za 3 osebe redkokdaj pod 200€. Če zaokrožimo, morajo cca. 500€ mesečno plačati za bivanje, ostane jim torej 800€. Recimo, da je pri hiši en avto. Ne nov, neke povprečne kubikaže (recimo Clio 1.6). Cestnina, zavarovanje, zelena karta, zavarovanje vseh potnikov (nenazadnje se v avtu vozi tudi otrok), pa morda kakšni popusti, vendar ne maksimalni... Pod cca. 500€ letno težko prideš, I guess. S plačilom na obroke jih avto mesečno stane cca. 50€, pa še enkrat toliko recimo za gorivo za nujne vožnje, ki niso službene. Ostanek - 700€. Starša si plačujeta dodatno zdravstveno zavarovanje in četudi imata kakšnega najcenejših mobilnih paketov (mobitel že zdavnaj ni več luksuz), gre za to dvoje dodatnih 100€ mesec. Ostanek - 600€. Otrok je v šoli in mora jesti. Glede na višino dohodka mu pripada subvencija malice. Je gratis. Kosilo je plačljivo. Če vzamemo minimalni znesek, da je kosilo npr. 2€/dan, šolskih dni pa nekaj čez 20 v mesecu, morata starša za kosilo plačati cca. 50€. Zakaj to plačevati, če bi pa otrok lahko jedel doma? Ne vem - mogoče staršev ni doma zaradi službe, mogoče želijo, da ima otrok kvaliteten obrok (doma ga morda ne bi imel - tudi takšni primeri so), mogoče je otrok še v popoldanskem bivanju ali na šolskih športnih dejavnostih po pouku - ni pomembno, otrok pač mora jesti. V glavnem - ostanek je cca. 550€. S cca. 10-imi € na dan lahko doma vsi trije jedo tako, da bodo siti. Ne bo vsak dan meso, nit ne najkvalitetnejša hrana, niti ne v neomejenih količinah, ampak lačen ne bo pa nihče. Ostane cca. 250€. Teh 250€ je pa ZA VSE OSTALO. Za obleke in obutev, za vso osnovno kozmetiko /zobne paste/ščetke, šamponi, geli), za gospodinjstvo (prašek, čistila), za vsako dodatno kapljo bencina, za vsa darila, ko greš na obisk in da ne prideš praznih rok (govorim o vrečki kave ali bonbonjeri, ne o kakšnem luksuzu), za morebiten trening ali glasbeno šolo za otroka... o kakšnih izrednih stroških (crknjen pralni stroj, smrt v družini ipd.) ne smejo niti razmišljati. In ob tem je še za povedati, da staršev po 10 ur na dan ni doma, najmanj eden od njiju dela tudi vsaj ob sobotah, če že ne še ob nedeljah (npr. trgovke), da sta utrujena, da jima zaradi služb manjka časa ne samo za otroka, temveč tudi (ali predvsem?) zase, za počitek, za dejansko življenje, ne samo za službo, s katero plačujeta zgoraj omenjene življenjske stroške. Edina bonusa sta jim eventuelno vrnjena dohodnina in regresa in s tem lahko pokrijeta izredne stroške, ki so čakali ali pa gredo za 1 teden na dopust. Njihovi sosedje pa so prav tako 3-članska družina. 1 šolo-obvezen otrok, starša pa oba nezaposlena. Za delovno aktivnost in socialno vključenost sta tudi prostovoljca in družinska DSP znaša cca. 850€, poleg tega pa še cca. 110€ otroškega dodatka, torej cca. 960€ vse skupaj. Otrok dobi še 30€ botrstva, torej smo na 990€ na mesec. Tudi oni so najemniki, tudi oni za 400€ + stroški, ampak ker sta starša nezaposlena, dobita max. 80% subvencije, torej plačata samo cca. 80€ + stroške cca. 200€. Če tudi tukaj zaokrožim - za bivanje oni plačajo cca. 300€, zaposlena družina pa cca. 500€. Ostanek? 690€. Z avtom imata obe družini enak strošek - cca. 100€ na mesec. Ostanek - 590€. Dodatno zavarovanje nezaposlenima staršema plačuje MDDSZ, torej v tej kategoriji vzamemo samo dva mobitela in recimo, da je to cca. 50€/mesec. Ostanek - 540€. Otrok ima v šoli malico in kosilo zastonj (kljub temu, da bi kosilo lahko jedel doma, ker sta starša doma). Nezaposlena družina torej stroška šolske prehrane nima in smo še vedno na cca. 540-ih €. Če smo prej rekli, da zaposlena družina porabi 10€/dan za hrano, pa nezaposlena porabi manj. Pripadajo jim prehrambeni paketi tako na Rdečem križu in Karitasu, kakor tudi na Zvezi prijateljev mladine. Vsebine paketov so različne, vsekakor jim ni treba kupovati vsega, kar se, po mojem mnenju, smatra pod osnovo - olje, kis, moko, testenine, riž, konzerve paradižnika in fižola in tako dalje. Dobivajo tudi zelenjavo, vključno s krompirjem in zeljem, najmanj 1x tedensko zastonj kruh in še marsikaj. Nenazadnje lahko v Ljudski kuhinji za 1,5€/dan dobijo 3 kosila, katera si lahko tudi odnesejo domov. Z malce organizacije je nezaposleni družini 5€/dan dovolj. Torej 150€/mesec. Ostanek - 390€. V primeru Ljudske kuhinje je ostanek višji. Za oblačila in obutev ne zapravljajo, ker lahko vse dobijo zastonj v prej omenjenih dobrodelnih organizacijah. Nimajo dohodnine ali regresa, lahko pa dobijo cca. 4.000€ izredne socialne pomoči letno v treh zaporednih nakazilih (kar je krepko več od dveh regresov in dveh dohodnin od minimalcev), 1x letno jim občina da dodatnih cca. 200€, 1x letno jim Karitas za cca. 100€ kupi šolske potrebščine. Oproščeni so plačila RTV prispevka, če pa slučajno nimajo avta, pa imajo 50% popusta na mestno avtobusno vozovnico (Urbano). In ni zanemaljivo, da imata nezaposlena starša 24 ur časa na dan, tako zase, kot tudi za otroka, ki ni nikoli prepuščen sam sebi, starša se lahko z njim učita, ga peljeta na izlet in še marsikaj. Kaj hočem s to primerjavo povedati? Da bi morala država že zdavnaj zvišati minimalne plače, ker tale matematika pač ne gre skozi, sploh, če upoštevamo še čas, zdravje, živce, zasebno življenje in še marsikaj. Služba namreč ni samo tisti vijoličen bankovec 15. v mesecu, za zaradi katerega smo pol dneva odsotni od doma. To, kar jaz delam, se mi finančno sploh ne splača, ampak ker to rada delam, mi ni težko. Se mi zdi, da je enako pri Ronji. Mi je pa všeč svoboda, ki jo imam. Delam od doma in to po urniku, ki si ga sama določim. Pač vsak dan nekaj moram, da zadeva funkcionira, ampak če grem pa npr. za nekaj dni na CRO, se pa svet ne bo podrl in zaradi tega mi nikomur ni treba polagati računov. Pač nadoknadim preko Interneta ali potem, ko pridem nazaj domov. Ne potrebujem bolniških listov ali dopustov in delo prilagajam življenju, ne življenje službi. Ja, je pač manj financ, ampak je že več kot eno leto od tega, odkar smo pri naši hiši ugotovili, da je denar sicer ena fajn zadeva, ki jo imamo nadvse radi, ampak nikakor pa ni nekaj, zaradi česar bi se bili pripravljeni odpovedati tistemu, kar nas veseli, kar imamo radi. Najde se kdo, ki mu gre v nos, ko me vidi (ali izve), kako lepo na easy zjutraj/dopoldan 2 uri kofetkam v domačem atriju ali pred računalnikom, ampak nikogar pa ni bilo blizu, ko sem delala (v službi) po 2 izmeni naenkrat (16 ur) ali 12-urne nočne, ne da bi mi kdo vsaj za malico dal. Najde se kdo, ki vidi/izve, da gremo npr. na Bled na kremšnite, ob tem pa pozabijo, da 5 let nismo bili na dopustu (letnem - na zimske tako ali tako ne hodimo, ker nihče ne smuča). In v svoji bližini imam nekoga, komur gre izredno v nos, ko me vidi, kako domov privlečem cca. 15 vrečk robe iz recimo BTC-ja, ob tem pa niti pod razno ne pomisli, da je govora o mesečnem šopingu (kjer kupim vse, razen svežega sadja in zelenjave ter kruha) in to v nizkoproračunskih trgovinah (Lidl, EuroSpin), kar bi lahko prebral že na vrečkah. Ampak ne - je lažje šteti vrečke, kot pa prebrati, od kod so. In tako ima vsaka zgodba dve plati.
_____________________________
I am not what happened to me. I am what I choose to become. I lost my mind, but I found my soul.
|