ronja
|
V bistvu ga ne kličem na pomoč.......pač besedna zveza, namesto onega smajlija, ki obrača oči....... Jezus: Včasih sem hodil po vodi in spreminjal vodo v vino, zdaj pa nadomeščam smajlije, ki se jim rola... samo še vedno sem mnenja, da vsako dete lahko odraste in da mora odrasti, ne pa se obnašati celo življenje kot otrok, za katerega skrbijo drugi in ki je odvisen od drugih......in moje mnenje je tudi to, da preveč dramatiziramo in travmatično doživljamo "svojo pretekletos" tam nekje od 9. stoletja naprej oz. je ne znamo sprejeti take kot je........so pač naši predniki bili hlapci........in če je oni v 10. ali 12. stoletju bil hlapec, še ne pomeni, da sem to tudi jaz danes.......in ni treba tega hlapčevstva vlačiti in ponavljati kot mantro, mu dodati še Cankarja in kult odrekajoče se matere, Črtomirjev boj za svobodo, Martina Krpana za junaka, EU so gospodarja - tirana, balkanskega tajkuna za lopova, ki nam bo vse pobral......in travma je tu......kaj pa češ drugega, če non stop vse to poslušaš, kako je tvoj prednik trpel, se odrekal, hlapčeval, za nič ni bil kriv, pa je trpel.....in potem človek misli, da mora trpeti še sam......in jamra in čaka.......da bo enak svojemu "pogumnemu, trpečemu predniku"........ Podpis. Eu smo si sami izbrali. In če bi bili malo bolj pametni, bi lahko imeli veliko več od nje, če smo že rinili vanjo... nejcko, včasih tudi malo čakamo. Včasih ne veš, kje se lotit - ne ti, ne jaz. IN potem čakava na boljšo idejo. In včasih je bil dober oblastnik res veliko boljši kot svoboda izbire: Marija Terezija je morala izdat nauk, da kmetje MORAJO sadit hruške tepke, sicer bojo tepeni (od tod ime). Ker kar tako jih niso hoteli in potem so pozimi umirali kot muhe, ker ni bilo dovolj hrane. Ona je pa uzakonila, da morajo sadit hruške in slive, ki se jih da posušit... In kakor mi je z osebno svobodo skregano to, da te prisilijo, kaj moraš sadit na svoji zemlji, se mi zdi, da je imela čisto prav. Če je narod blesav, je pač treba blesave načine izbrat, da delujejo. No, na koncu je pa en ubogi Cankar vsega kriv, pa ni povedal nič drugega kot resnico. Ta pa boli včasih, ja. Ma, je kar vžal te besede v našo narodno zavest, se mi zdi. Če se že od oš dalje učiš non stop, kako so bili vsi bogi, vsi so non stop samo jamrali - bogi revček Prežihov Voranc je moral jest črn kruh, drugi so meli pa belega (danes pa kupujemo črnega...), pa verjetno ni bil edini revež v razredu - ampak on je videl samo bogate..., Cankar s svojimi prekletimi hlapci,... Mislim, da bi lahko malo omilili tole in nam rajši kaj bolj vzpodbunega dali za brat. Ker mamo res v literaturi skoraj same jamrače, z nekaj svetlimi izjemami. Če hočeš imeti šolstvo in zdravstvo dostopno vsem, subvencije tega in onega, tri učiteljice v prvem razredu, da moramo plačevati davke in ne se znajti "po svoje"...... Odnost države in državljanov je daj - dam... Se strinjam. Zakaj pa Cankarja, saj si ni on izmislil hlapcev, opisal je realnost tistega časa, ki je še vedno podoben: kot narod smo še nezreli, otročji, čakamo na druge, da nam bodo povedali, kaj narediti, torej pasivni opazovalci- v vseh plasteh družbe - namesto aktivni udeleženci, ki sprejemajo resne, odgovorne, dolgoročne rešitve in sprejmejo tudi morebitne trenutne negativne posledice. Zato, ker se to bere v šoli. IN otrokovi možgani so zelo plastični, stvari ostanejo not, čeprav nekje v podzavesti. Z raziskavami je bilo že veliiikokrat dokazano, da se ljudje obnašajo bolj pogumno, srčno, zrelo, kadar so recimo rped kratkim brali ali gledali kakšno delo, ki jih je navdihnilo s pogumom in srčnostjo glavnih junakov. Enostavno na to nismo imuni, ker se zgodi tako imenovana identifikacija z junakom. Velja tudi obratno - jamranje spodbudi jamranje. In zato je tako nevarno, če otroke že od malega fopaš in pitaš s temi blesavimi hlapci, pa revčki bogimi, ki so morali jest črn kruh, pa so bili tako presrani, ker si niso upali it v eno navadno vrtačo po rožce. Mislim - potem se pa čudiš, da smo kot narod taki. Ja, dajte otrokom druge reči za brat! Ko da kdo uživa v tem jamranju, vsaj v oš ne poznam nobenega otroka... Ampak ti rečejo, da je to leposlovje in dobro itd.. in ti si tisti tepec, ki ne vidiš dodane vrednosti... Zato, ker bi se dalo te zgodbe povedat čisto drugače, manj jamrasto in poudarkom drugje - na tem, kako premagat strah, kako se je splačalo, da ga je premagal, ne pa na tem, kako ga je bilo tako zelo grozno strah, da si še 30 let po tem ni opomogel in je moral napisat črtico o tem, kako zelo ga je bilo strah in kako zelo je bil bogi, ker je šel dol po solzice... Če si drzneš malo razmišljat po svoje, te učitelji grdo gldajo, tako da si to lahko privoščiš samo, če ti slovenščina zelo dobro gre. Sicer moraš pa opisovat točno tako kot oni pravijo - in ponotranjiš stvari. Meni ni bilo treba, imela sem srečo, da mi slovenščina leži in sem lahko povedala svoje mnenje, pa mi ni nihče nič mogel zato. Vendar vem, da je bil to moj privilegij in da ga vsi niso imeli. Meni se vseeno ne zdi, da bi bili otroci danes tako zelo individualistični in neempatični. Mislim, da so bili včasih hujši. Danes najstniki bremzajo na mopedih, ko se peljejo mimo mlajših otrok, včasih so dali gas. Je pa res, da se svet spreminja in včasih je bilo treba zelo povezano skupnost imet, da so člani preživeli, potem pa z blaginjo vedno manj. Zato se v izrednih okoliščinah ljudje spet bolj povežejo. To ni nek irreverzibilen proces, v nobeno smer. Torej še nikoli nisi kupila pametnega telefona v "akciji"... Veš, da res ne. Ampak se ne delam lepe - gotovo sem kupila kaj, kar je naredil kdo v groznih razmerah in mi je hudo za to. Na žalost vsega ne morem preverit, ker bi lahko samo to počela... Tako kot ne morem vseh črvov po dežju pobrat iz ceste. Vseeno se mi zdi, da je prav, če vsaj kakega. nejcko, uvau, s tvojim tel. lahko slikaš! Z mojim se niti mmsjev ne da odpirat:D. Nekdo je razlagal, da je vsota konstantna. Na Zemlji imamo določeno količino dobrin. Napredek sicer prinaša lagodnejše življenje lahko vsem, vendar se na koncu vseeno izravna - če hočemo, da bodo Azijci, Afričani in Južno Američani boljše plačani za svoje delo, bomo morali mi živet nekoliko nižji standard. Kar se mi ne zdi tako grozno. Stana, po moje je problem v tem, da dostikrat ne znamo. Bi bili sposobni naredit več, pa enostavno ne veš: nimam pojma, katere znamke grdo delajo z delovno silo, recimo. Za kakšno vem, da je podpisala sporazum proti, za kakšno vem, da ni želela, za večino nimam pojma. Ker zelo redko rabim ta podatek, si ga ne zapomnim, tudi če se že kje po naključju pojavi. Zato se mi zdijo recimo aplikacije v ta namen dobre (vem, da obstajajo). Ali pa recimo konkreten primer: blago. Vem, da obleke dostikrat delajo v nehumanih razmerah in ok, si rečem: to lahko sama sešijem. Vendar potem kupim blago - to verjetno tudi proizvajajo kitajci za mizerijo... In ne vem, če sem kaj naredila (razen, da je vsaj boljše sešito:D). Lahko se odločim in vse delam iz reciliranega blaga, vendar v tem primeru pa kot me je opozoril Bakfark enkrat, bi verjetno oni rajši, da bi vsaj kaj kupila in bi imeli vsaj tisto pest riža... Včasih ne veš, kaj bi bilo najbolj prav.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|