patrino
|
IZVIRNO SPOROČILO: ronja Patrino, napisala sem, da je izobrazba lahko ovira pri iskanju SLUŽBE, ne dela! TO ni isto! Tudi sama sem delala v sš, na faksu in tudi zdaj še kaj, vendar to ni isto kot služba. Za službo je pa lahko ovira - bila je mojemu očetu in tudi zame vem, da bi marsikje lahko prišla vsaj do razgovora, če ne bi imela enega papirja preveč;). Kako vem? Ker so mi povedali;). Ko sem delala ponoči v eni slaščičarski delavnici jim je mahalo dol, da sem tik pred diplomo. NOrmalno, da! Saj si bila gimnazijski maturant! Sama sem delala res že svašta in prek šs lahko res najdeš mariskaj. Samo zdaj sem malo prestara za šs;). Patrino, ljudje niso vedeli, da 2 leti ne bojo imeli plače. Nisi mogel kar pustit službe, če nisi imel druge... To se tudi zdaj dogaja, ljudje delajo, ker upajo, da bo šlo. In ja, zdi se mi ok, da se trudiš, ker včasih pa rata. Navsezadnje so tudi dobili izplačano za nazaj, samo vmes pa ni bilo - tako kot dela marsikak sp., ker pač upa, da bo na dolgi rok šlo in mora zvozit težke čase. In tako dela veliko ljudi v velikih podjetjih tudi zdaj. Se spomnim, ko sva šla v Merkur, takrat ko niso vedeli, kako se bojo z bankami zmenli, so bili ljudje tam čisto obupani, ker že par mesecev niso dobili plače... POtem je pa zalaufalo nazaj, poslujejo dobro, dobili so plače za nazaj in zdaj naj bi jim plačevali redno (ne vem, ampak se nič ne sliši, da ne bi)... Ne moreš ob vsaki zagati vsega pustit, naj gre v maloro... PS: Mami se zato ni čisto nič pretegnila, brez skrbi;). Ni vzela nobenega dodatnega dela ali kaj takega;). Je pa kako cunjo manj kupla verjetno;). Midva sva bila že oba brezposelna in se nobenemu ne zdi nekaj strašnega, če tačas živiš od prihrankov oz. z eno plačo. Jasno, da vsak najde kako delo za zraven, služba pa to ni, ne veš, kdaj boš dobil plačano, dostikrat niti koliko, itd...;) kerensa, jaz ti iskreno želim vse najnaj, da se ti vse izide, pa z izobrazbo ali brez. Meni se ne zdi nujna - odvisna je od želja in tipa dela, ki bi ga rad opravljal. Ronja, služba, delo...v končni fazi je vseeno. Bistvo je v tem, da ne sediš doma in si brez ficka. Drugače pa je bilo zame tudi delo v slaščičarni ali v proizvodnji služba v pravem pomenu besede. Kljub moji fakultetni izobrazbi. Zanjo sem zaslužila denar in tekla mi je delovna doba. To je zame služba. In nikoli res nikoli mi ni nihče rekel , da sem preveč izobražena za neko delo in me zaradi tega zavrnil. Res so me začudeno gledali včasih, vendar mi zaradi tega ni nihče zaprl vrat. Očitno so videli, da sem se pripravljena skloniti malo niže kot bi se mi bilo glede na izobrazbo potrebno. To, da ljudje v sedanjih časih ne dobijo plače po več mesecev mi je dobro znano. In vem, da ljudje vztrajajo pri takem delodajalcu zato, ker upajo, da bo slej ko prej bolje. Vendar tu govorimo o sedanjih časih, ki so resnično nekoliko drugačni kot so bili časi, ko si bila ti otrok. Pred 25-30 leti je bila situacija s službo in zaposlovanjem še precej drugačna in resnično nikoli nisem slišala za nikogar, ki bi delal nekje 2 leti in ne bi dobil plače. Takrat sploh ni bilo ljudi, ki bi delali in ne bi dobili plače. In če smo že pri tem- tudi sedaj ni nikogar, ki bi delal 2 leti in ne bi ves čas dobil plače. Zakaj? Poleg drugih razlogov, tudi zato, ker ne bi imel od česa živeti. Kako ste to pri vas zvozili in kaj je od tega res kar praviš ter v končni fazi , zakaj je bil tvoj oče v času razcveta služb 2 leti brez plače pa vseeno ves čas hodil v službo....to veš le ti. Jaz vem le to, da če je to res , še zdaleč ni takšno početje nekaj normalnega, nekaj kar je za občudovat, temveč ravno obratno. In kakor že- to ni nekaj, kar lahko daješ za zgled danes , kljub temu, da je težko priti do službe. Tudi v Merkurju niso 2 leti hodili v službo brez plače, pa v rudniku tudi ne, pa v Muri in še kje tudi ne. Svoje zakonske zaobljube jemljem zelo resno. Tudi ko je in če še bo prišlo do tega, da je bil kdo kakšen kratek čas brez rednega dohodka, ni bilo dileme, da bo drugi poskušal nadoknaditi vse ostalo ter preživljati familijo. Vendar se takrat zavedaš da je to začasno. Da se med tem išče izhod v obliki drugačnega dela in drugačnega zaslužka. Da je to minljivi čas nekaj mesecev ne pa večletna agonija, ko nekdo zaradi svojega egoističnega entuziazma hodi đabe v službo, drugi okrog njega pa trpijo takšno in drugačno pomanjkanje, se počutijo izkoriščane in še kaj, zato, ker se dotičnemu ne da več let poiskati službo drugje. Mogoče malo ven iz željene stroke in malo nižje od svoje najvišje izobrazbe. Sem jaz čudna, če mi je to nesprejemljivo? Tako se do partnerja ne bi mogla nikoli zavestno obnašati.
_____________________________
felico ne estas mezurita en oro...
|